| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
KONFLIKT MED ZNAMKAMA TER VPRAŠANJE PREDNOSTI PREJ REGISTRIRANE ZNAMKE
Barbara Režun, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Znamka je ena izmed pravic industrijske lastnine, ki imetniku nudi izključno in absolutno pravico do varstva znaka, katerega se registrira kot znamka. Pravno varstvo znamke zagotavlja imetniku uresničevanje njenih osnovnih funkcij: na trgu razlikuje in individualizira blago in storitve, zagotavlja izvor blaga in storitev, ter s tem garantira njegovo pričakovano kakovost ter ga reklamira. Diplomsko delo na kratko povzema specifike posameznih vrst znamk in postopke registracije, saj je od njih odvisno če in kdaj bo znamki zagotovljeno varstvo. Trenutek prijave je odločilen za presojanje po načelu prednosti. Relativni razlogi za zavrnitev znamke preprečujejo možnost nastanka konfliktov med dvema enakima ali podobnima znakoma, ki označujeta enako ali podobno blago. V primeru registracije dveh enakih ali podobnih znamk pa prihaja do konfliktov, ki se razrešujejo po sodni poti na podlagi načela prednosti, in katerih rešitve diplomsko delo analizira. Kako se bo v sporu odločilo je odvisno od izključne pravice, njenih omejitev in trenutka nastanka le-te. Diplomsko delo povzame glavne značilnosti konflikta ter analizira prednost prej registrirane znamke v sodni praksi slovenskih sodišč, praksi sodišč drugih držav članic s podobno ureditvijo in Sodišča EU. Spremembe določb sekundarnih aktov EU s področja približevanja in harmonizacije prava znamk se bodo odražale tudi v konfliktu med dvema znamkama. Konflikti med dvema nacionalnima znamkama bodo z novimi postopkovnimi pravili pred vsemi nacionalnimi sodišči ali pa novimi upravnimi uradi medsebojno usklajeno urejeni, z večjim poudarkom na načelu prednosti imetnika prejšnje znamke. S sprejetjem novih določb Direktive 2015/2436 se ureditev nacionalnih znamk približuje ureditvi blagovnih znamk EU, s čimer bosta obe vrsti znamk v konfliktu enakopravnejši, čeprav se bo konflikt vedno urejal po nacionalnem pravu.
Keywords: znamka, znak, blagovna znamka EU, registracija znamke, relativni razlogi za zavrnitev znamke, izključna pravica, kršitev znamke, načelo prednosti
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 813; Downloads: 103
.pdf Full text (1000,94 KB)

2.
USTVARJANJE ZMEDE V JAVNOSTI KOT POGOJ KRŠITVE ZNAMKE - PRIMER NIZKOCENOVNIH IZDELKOV, KI Z EMBALAŽO POSNEMAJO ZNANE BLAGOVNE ZNAMKE
Tilen Harc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V obdobju, ko vedno bolj pogosto merimo kvaliteto podjetja ali posameznika tako, da ugotavljamo kakšen dobiček pri udejstvovanju na gospodarskem in tržnem področju je bil ustvarjen s strani le-tega, so postale blagovne znamke ključne za prepoznavanje določenih proizvajalcev in njihovih izdelkov, prav tako pa se blagovne znamke lahko dojema predvsem kot varovalo pred kršitvami tekmecev oziroma konkurence. Z blagovnimi znamkami si podjetje lahko pridobi razlikovalni učinek, na podlagi katerega posamezniki lahko sklepajo od koga je izdelek, od kod izvira, na kakšen način je bil narejen, kakšna je kvaliteta in podobno. Nosilec vseh teh elementov so blagovne znamke, ki zaradi svoje pomembnosti morajo biti ustrezno zaščitene. V slovenski zakonodaji za zaščito blagovnih znamk velja Zakon o industrijski lastnini, ki to področje celovito ureja. Še posebej pomemben je 47. člen ZIL-1, ki se nanaša na kršitve, torej na dejanja, ki kot taka niso zaželena in predstavljajo poseg v pravice drugega. Ob tem je potrebno razumeti, da se velikokrat zgodi, da določenega dejanja konkurenta ne moremo uvrstiti pod kršitve blagovne znamke, saj za to niso izpolnjeni vsi pogoji. Kljub temu obstaja določeno varstvo tudi za takšne primere in sicer v Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence, natančeje v 63.a členu. Omenjen člen pojasnjuje v katerih primerih je mogoče določeno ravnanje konkurenta razlagati kot dejanje nelojalne konkurence. Ključna problematika, ki je obravnavana v diplomski nalogi se nanaša na podobnost embalaže, torej na situacije, ko je embalaža enega izdelka določenega podjetja po izgledu podobna embalaži drugega izdelka drugega podjetja. Iz tega izhaja, da gre lahko bodisi za kršitev znamke, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji, ki se navezujejo na to, kaj je bilo kot znamka registrirano, bodisi pa lahko gre za dejanja nelojalne konkurence. Prav tako obstaja možnost, da v določenem primeru hkrati gre za oboje, torej za kršitev znamke in za dejanje nelojalne konkurence, ob čemer pa je potrebno poudariti, da je dokazovanje kršitve znamke na podlagi ZIL-1 lažje dokazati. Glede na trd boj, ki poteka med konkuretni oziroma med različnimi podjetji, pri katerem šteje vsak pridobljen potrošnik in na ta račun vsak zaslužen denar, je črta med ustreznim ravnanjem podjetij in napačnim ravnanjem pogosto že zelo zamaknjena. Bodisi je mogoče dejanja razlagati kot kršitve blagovnih znamk bodisi kot dejanja nelojalna konkurence, dejstvo pa je, da je zadev, pri katerih moramo kot potrošniki biti zelo pozorni, da nismo speljani v zmoto, vedno več.
Keywords: znamka, relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke, industrijska lastnina, kršitev znamke, podobnost in verjetnost zmede, nelojalna konkurenca
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1115; Downloads: 141
.pdf Full text (22,14 MB)

3.
PRIMERJALNA REKLAMA IN KRŠITEV ZNAMKE
Nuša Gorenjak, 2016, master's thesis

Abstract: Področje reklame je v Evropski uniji pomembno, saj vpliva na vzpostavitev notranjega trga, kar je ključni cilj Evropske unije. Reklama lahko močno vpliva tudi na stališča ljudi in njihovo dojemanje, zato je ključna njena pravna ureditev. Primerjalna reklama je reklama, kjer so storitve oziroma proizvodi enega proizvajalca primerjani s storitvami oziroma proizvodi drugega. Primerjalna reklama je pravno urejena v Direktivi 2006/114/EC. Pri uporabi primerjalne reklame lahko pride do nelojalne konkurence ali pa kršitve znamke. Vsebina magistrskega dela je osredotočena predvsem na področje kršitve znamke, kot posledice uporabe tuje znamke v primerjalnem oglaševanju. Zaradi prepletanja primerjalnega oglaševanja in prava blagovnih znamk, je pomembna tudi Direktiva 2008/95/ES, ki ureja področje blagovnih znamk. Decembra 2015 je bila sprejeta Direktiva (EU) 2015/2436, ki je nadomestila Direktivo 2008/95/ES. Njeni pravni učinki bodo vidni šele po letu 2019, ko se izteče implementacijski rok. Cilj Direktive 2015/2436 je predvsem razviti in vzpostaviti dobro delujoč notranji trg ter olajšati registracijo, upravljanje in varstvo blagovne znamke v Evropske uniji. V praksi je prišlo do nejasnosti glede medsebojnega razmerja med primerjalnim oglaševanjem in blagovnimi znamkami, vendar tudi teorija ni imela točno zapisanega razmerja. Rešitev je podala sodna praksa, sedaj pa je to razmerje urejeno tudi v Direktivi 2015/2436. Sodišče EU je odločilo, da imetnik znamke ne sme onemogočiti 3. osebi uporabe enakega ali podobnega znaka v primerjalnem oglaševanju, če so izpolnjeni pogoji za dopustnost primerjalnega oglaševanja, v Direktivi 2006/114. Če obstaja verjetnost zmede v javnosti zaradi uporabe enakega ali podobnega znaka v primerjalnem oglaševanju, potem pogoji iz 4. člena Direktive 2006/114 niso izpolnjeni.
Keywords: Kršitev znamke, primerjalno oglaševanje, Direktiva 2006/114/ES, Direktiva 2008/95/ES, potrošnik.
Published in DKUM: 23.05.2016; Views: 1748; Downloads: 347
.pdf Full text (1,14 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica