2.
USTVARJANJE ZMEDE V JAVNOSTI KOT POGOJ KRŠITVE ZNAMKE - PRIMER NIZKOCENOVNIH IZDELKOV, KI Z EMBALAŽO POSNEMAJO ZNANE BLAGOVNE ZNAMKETilen Harc, 2016, undergraduate thesis
Abstract: V obdobju, ko vedno bolj pogosto merimo kvaliteto podjetja ali posameznika tako, da ugotavljamo kakšen dobiček pri udejstvovanju na gospodarskem in tržnem področju je bil ustvarjen s strani le-tega, so postale blagovne znamke ključne za prepoznavanje določenih proizvajalcev in njihovih izdelkov, prav tako pa se blagovne znamke lahko dojema predvsem kot varovalo pred kršitvami tekmecev oziroma konkurence. Z blagovnimi znamkami si podjetje lahko pridobi razlikovalni učinek, na podlagi katerega posamezniki lahko sklepajo od koga je izdelek, od kod izvira, na kakšen način je bil narejen, kakšna je kvaliteta in podobno. Nosilec vseh teh elementov so blagovne znamke, ki zaradi svoje pomembnosti morajo biti ustrezno zaščitene.
V slovenski zakonodaji za zaščito blagovnih znamk velja Zakon o industrijski lastnini, ki to področje celovito ureja. Še posebej pomemben je 47. člen ZIL-1, ki se nanaša na kršitve, torej na dejanja, ki kot taka niso zaželena in predstavljajo poseg v pravice drugega. Ob tem je potrebno razumeti, da se velikokrat zgodi, da določenega dejanja konkurenta ne moremo uvrstiti pod kršitve blagovne znamke, saj za to niso izpolnjeni vsi pogoji. Kljub temu obstaja določeno varstvo tudi za takšne primere in sicer v Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence, natančeje v 63.a členu. Omenjen člen pojasnjuje v katerih primerih je mogoče določeno ravnanje konkurenta razlagati kot dejanje nelojalne konkurence. Ključna problematika, ki je obravnavana v diplomski nalogi se nanaša na podobnost embalaže, torej na situacije, ko je embalaža enega izdelka določenega podjetja po izgledu podobna embalaži drugega izdelka drugega podjetja. Iz tega izhaja, da gre lahko bodisi za kršitev znamke, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji, ki se navezujejo na to, kaj je bilo kot znamka registrirano, bodisi pa lahko gre za dejanja nelojalne konkurence. Prav tako obstaja možnost, da v določenem primeru hkrati gre za oboje, torej za kršitev znamke in za dejanje nelojalne konkurence, ob čemer pa je potrebno poudariti, da je dokazovanje kršitve znamke na podlagi ZIL-1 lažje dokazati.
Glede na trd boj, ki poteka med konkuretni oziroma med različnimi podjetji, pri katerem šteje vsak pridobljen potrošnik in na ta račun vsak zaslužen denar, je črta med ustreznim ravnanjem podjetij in napačnim ravnanjem pogosto že zelo zamaknjena. Bodisi je mogoče dejanja razlagati kot kršitve blagovnih znamk bodisi kot dejanja nelojalna konkurence, dejstvo pa je, da je zadev, pri katerih moramo kot potrošniki biti zelo pozorni, da nismo speljani v zmoto, vedno več.
Keywords: znamka, relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke, industrijska lastnina, kršitev znamke, podobnost in verjetnost zmede, nelojalna konkurenca
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1115; Downloads: 141
Full text (22,14 MB)
