| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Prebivalstvo slovensko-koroških župnij v matičnih knjigah 1771-1781
Nika Drofenik, 2019, master's thesis

Abstract: Zaključno delo predstavlja prostor slovenske Koroške v zgodnjem novem veku, posebej pa tukajšnje prebivalstvo na osnovi dela z viri: transkripcijo in analizo matičnih knjig slovensko–koroških župnij od leta 1771 do leta 1781. Zapisi v maticah so bili sestavljeni iz več kategorij, ki so bile pomembne za posamično matico. Po dogovoru z mentorjem sem pri vsaki matici izbrala štiri kategorije, ki sem jih obravnavala v nalogi. Slovensko–koroške župnije so v tem obdobju sestavljale župnija Dravograd, župnija Libeliče, župnija Prevalje (župnija Device Marije na Jezeru), župnija Sv. Danijel, župnija Črna in Mežica, ki je bila takrat še podružnica župnije sv. Mihael pri Pliberku. Ozemeljsko je področje župnij zavzemalo območje trga Dravograd, območje župnije Libeliče, območje trga Guštanj, območje Mežice in območje Črne. Župnijska mreža na tem območju se ni ujemala z ozemeljsko mrežo. Najlepši primer tega je guštanjsko posestvo, ki je imelo sedež v trgu Guštanj, med tem ko sta enako ozemlje pokrivali dve župniji (župnija Device Marije na Jezeru in župnija Sv. Danijel) in nobena od njiju ni imela sedeža v trgu Guštanj. Iz krstnih in mrliških matic je razvidno nihanje in spreminjanje prebivalstva v slovensko–koroških župnijah v navedenih letih. Razviden je kraj rojstva ali smrti ter hišne številke teh prebivalcev. Pri poročni matici pa dobimo vpogled v enega od najpomembnejših dogodkov v življenju prebivalstva, to je zakonski stan. Razvidni so podatki o ženinu in nevesti, kraj rojstva neveste in hišna številka, kamor se je poročeni par preselil po poroki.
Keywords: prebivalstvo slovensko–koroških župnij, slovensko–koroški kraji, slovensko–koroške župnije, transkripcija matičnih knjig, analiza matičnih knjig
Published in DKUM: 05.12.2019; Views: 1204; Downloads: 130
.pdf Full text (6,33 MB)

2.
65-jähriges Jubiläum von Ludwig Karničar
Gernot Kocher, 2014, other component parts

Keywords: slavisti, koroški Slovenci, Slawisten, Kärntner Slowenen
Published in DKUM: 15.02.2018; Views: 1195; Downloads: 345
.pdf Full text (250,21 KB)
This document has many files! More...

3.
ALI SO NA KOROŠKEM MOSTU V MARIBORU ZASTOJI?
Doroteja Jagarinec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga vsebuje analizo prometnih obremenitev v jutranji in popoldanski konični uri na odseku vhodne smeri krožnega križišča na Koroškem mostu v Mariboru. Pridobljeni podatki so prikazani 6 dni zaporedoma. Ti so tudi grafično prikazani za lažje razumevanje ter ugotavljanje konične ure. Opisani so tudi osnovni podatki o vrsti križišča ter osnovni in tehnični podatki o Koroškem mostu.
Keywords: zastoj, prometne obremenitve, krožno križišče, konična ura, Koroški most
Published in DKUM: 12.10.2016; Views: 1442; Downloads: 108
.pdf Full text (1,53 MB)

4.
Koroška deželna ustava 1849 ter njeni izvori in posledice
Bojan-Ilija Schnabl, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Disertacija o koroški deželni ustavi iz leta 1849 ter njenih širših izvorov in posledic je temeljno zgodovinopisno delo, ki sloni na izvirni raziskavi in analizi zgodovinskih virov, na inovativnih interdisciplinarnih pristopih ter na terenskem delu. Razkriva številne nove aspekte regionalne ustavno-pravne, pravne, politične ter socialne in jezikovne zgodovine. Združuje znanstvene metode in pristope različnih zgodovinopisnih in znanstvenih šol, tako avstrijskega ustavno-pravnega zgodovinopisja, družbeno-političnega zgodovinopisja novejšega časa v Republiki Sloveniji ter francosko tradicijo strokovne terminologije in se s tem metodično in sistemsko uvršča v izviren evropski medkulturni znanstveni diskurz. Namen je dokazati, da je deželna ustava iz leta 1849 vsekakor pravno-zgodovinsko in znanstveno-teoretično relevantna (in s tem disertabilna), četudi do sedaj še ni bila širše recipirana in vključena v pravno in politično zgodovinopisje tako na avstrijskem Koroškem in v Avstriji kot v Sloveniji. Namen je tudi dokazati, da je bila ustava veljavna in vsaj delno uveljavljena, četudi gotovo ne v vseh njenih delih, ter da je zagotovo imela ustavno-pravne posledice in da je vsekakor bila umeščena v takratni pravni in tudi družbeni sistem kronovin habsburške monarhije. Hkrati je namen dokazati, da je to dejstvo imelo določene zelo konkretne posledice za deželo Koroško (npr. dvojezični deželni zakonik med letoma 1850 in 1859, uradni dvojezični krajevni imeniki za célo deželo ter v določeni meri glede njenih družbenih učinkov celó ustanovitev Mohorjeve) ter da je tudi še danes relevantna za zgodovino oz. zgodovinopisje Avstrije in avstrijske Koroške ter koroških Slovencev in Slovencev v habsburški monarhiji. Sama edicija zgodovinskih krajevnih imenikov predstavlja najobširnejši sklad regionalnih slovenskih endonimov ter empirični in pravno-normativni prikaz jezikovnega stanja v deželi od sredine 19. stoletja dalje. Prosopografija številnih akterjev presega tradicionalne izključujoče se etnične kategorije »lastnega« in »tujega« oz. »odtujenega« in omogoča nova spoznanja o družbenih razvojih tega časa. Posebej zanimive so številne kratke biografije vse-avstrijskih akterjev, saj so bogat vir informacije za slovensko ciljno publiko, ker so biografije, ki se v veliki meri naslanjajo na avstrijske (oz. neslovenske) vire, obogatene z dognanji iz “slovenske” perspektive in/ali prvič predstavljajo osebnosti v njihovem zgodovinskem in ustavno- ali državno-pravnem zgodovinskem kontekstu slovenski publiki. Obsežne raziskave zgodovinopisne terminologije prispevajo k medkulturnem znanstvenem diskurzu, saj so bistvene za preseganje kognitivnih disonanc tudi v znanosti. Aspekti starejše zgodovine služijo kot konceptualni državno-pravni okvir, saj potrjujejo aspekte zgodovinske in pravne kontinuitete, ki so relevantni za razumevanje umestitve koroške deželne ustave v družbenem kontekstu: Personalni princip je rezultat inovativnih terenskih in arhivskih raziskav o kosezih s Celovškega polja, katerih pravne sledi lahko zaznamujemo v nekaterih današnjih katastrskih občinah, torej v aktualnem avstrijskem pravnem sistemu. Prikaz političnih pojmov in enot na širšem geografskem območju (Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija) prispeva k razumevanju njihovih državno-pravnih funkcij tudi v luči kasnejših ustavnih razvojev. Podroben prikaz vseh cislajtanskih državnih in koroških deželnih ustav ter njihovih volilnih redov habsburške dobe omogoča razumevanje zgodovinskih ustavno- in državno-pravnih razvojev ter predstavlja hkrati prvo monografsko predstavitev celotne tudi slovenske ustavne zgodovine v habsburški dobi. Edicija slovenskih ustavnih dokumentov zgodnjekonstitucionalne dobe prvič združuje vsa ustavna zgodovinska besedila avstrijske polovice dvojne monarhije in je po svoje izvirno znanstveno delo, ki omogoča nadaljnje raziskave ustavnosti v ostalih t.i. slovenskih deželah oz. deželah z avtohtonim slovenskim prebivalstvom.
Keywords: Ustava, ustavna zgodovina, zgodovinopisje, kognitivne disonance, Koroška, Avstrija, koroški Slovenci, volilni red, deželni jezik, Janez N. Šlojsnik / Schloissnigg, kosezi, Zlata bula 1356, ideologija slovenske nadvojvodine Koroške, Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija, Franc Ksaver Lušin / Luschin, Jakob Peregrin Paulič / Paulitsch, Ignac Franc Zimmermann, Franc Ksaver Kutnar, revolucija 1848, Pillersdorfska ustava, Kroměřižški ustavni osnutek (Kremsierer Entwurf), Oktroirana marčna ustava, Silvestrski patent, koroška deželna ustava, Dunajski književni dogovor, državni zakonik (Reichsgesetzblatt), deželni zakonik (Landesgesetzblatt), krajevni imenik, 1849, 1854, 1860, Politična uravnavna deželna komisija (Landesorganisierungskommission), oktobrska diploma (Oktoberdiplom), februarski patent (Februarpatent), deželni statut, Avstro-ogrski kompromis (Ausgleich), decembrska ustava (Dezemberverfassung), 1867, Ivan Žolger, Kranjska, Štajerska, Goriško in Gradiško, Trst.
Published in DKUM: 26.08.2016; Views: 3729; Downloads: 476
.pdf Full text (10,02 MB)

5.
Opremljenost koroških vrtcev s športnimi igrali in pripomočki
Karmen Šiler, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu Opremljenost koroških vrtcev s športnimi igrali in pripomočki smo želeli podrobneje ovrednotiti in raziskati opremljenost koroških vrtcev s športnimi igrali in pripomočki, ki naj bi bili na voljo v vrtcih za izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili telesni in gibalni razvoj, cilje predšolske vzgoje, športne pripomočke in igrala ter varnostne zahteve, ki jih moramo upoštevati pri uporabi le-teh. V empiričnem delu naloge smo s pomočjo deskriptivne in kavzalne neeksperimentalne metode na neslučajnostnem vzorcu iz konkretne populacije 34 vzgojiteljev iz mestnih in 56 vzgojiteljev iz podeželskih koroških vrtcev raziskovali, v kolikšni meri so koroški vrtci opremljeni s športnimi pripomočki in igrali ter kakšna je razlika v opremljenosti koroških vrtcev na podeželju in v mestu. Pri zbiranju podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko zbiranja podatkov, in sicer anketni vprašalnik zaprtega tipa. S pomočjo deskriptivne statistike smo ugotovili, da imajo koroški vrtci na razpolago večino športnih pripomočkov in igral, ki smo jih navedli v zadnjem delu ankete; da so podeželski vrtci bolje opremljeni s športnimi pripomočki in igrali kot pa mestni; da nimajo vsi koroški vrtci na razpolago žog, obročev, blazin in tobogana.
Keywords: motorika, gibalni razvoj, športni pripomočki in igrala, gibalne/športne dejavnosti, koroški vrtci  
Published in DKUM: 12.01.2016; Views: 1278; Downloads: 215
.pdf Full text (775,19 KB)

6.
LITERARNA INSCENACIJA ZGODOVINE KOROŠKIH SLOVENCEV V ROMANU ENGEL DES VERGESSENS (2011) MAJE HADERLAP
Rudolf Sabo, 2014, master's thesis

Abstract: V teoretskem delu sta prikazana tipologija zgodovinskega romana ter tipologija kolektivnega spomina. V empiričnem delu sledita povzetek zgodovine Koroških Slovencev in povzetek zgodovinskega romana Maje Haderlap Engel des Vergessens – analiza zgodovinske resničnosti in oblik kolektivnega spomina v romanu. Pri analizi sta uporabljeni deskriptivna in komparativna metoda.
Keywords: Zgodovina, zgodovinska realnost, literna inscenacija, kolektivni spomin, kulturni spomin, komunikativni spomin, zgodovinski roman, etnična skupina, Koroški Slovenci, Angel pozabe, druga svetovna vojna, partizani, mlado dekle.
Published in DKUM: 07.10.2014; Views: 2323; Downloads: 269
.pdf Full text (452,44 KB)

7.
Tema umetnika, umetnosti in umetniškega ustvarjanja v prozi sodobnih koroških avtorjev
Janja Vollmaier Lubej, 2013, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji Tema umetnika, umetnosti in umetniškega ustvarjanja v prozi sodobnih koroških avtorjev in avtoric se ukvarjam z izbranimi literarnimi deli vidnejših sodobnih avtorjev in avtoric, ki prihajajo s Koroške v Sloveniji. Prvi del disertacije se najprej osredinja na pojem umetnosti, pri čemer skušam njen vidik v širši družbeni resničnosti predstaviti s pomočjo treh medsebojno povezovalnih disciplin, to so filozofija, psihologija in književnost. Zlasti slednji namenjam nekoliko več pozornosti, saj me zanima njena prepustnost, ki se kaže predvsem v povezovanju glasbene in tudi likovne umetnosti. Disertacija se uvodoma ukvarja še s trivialnostjo, pri čemer se naslanjam predvsem na ugotovitve Mirana Hladnika, ki se je v slovenskem literarnozgodovinskem prostoru najnatančneje ukvarjal s to temo, ter Alojzije Zupan Sosič. Prvi del disertacije se v nadaljevanju osredotoča na teoretična izhodišča, na katerih bo temeljila študija. Najprej jasno in natančno določim namen ter cilje, metode dela in zapišem predpostavke. Teoretična dognanja se naslanjajo na naslednja izhodišča: tema in motiv, ki ju kot pojma povzemam po različnih literarnih teoretikih (Daemmrich, Juvan, Kos, Kmecl), simbol (Lotman, Čeh, Kernev Štrajn), literarni prostor (Lotman, Čeh) ter imagologija (Smolej, Pageaux). Vsi pojmi, temeljna sta motiv in tema, so namreč medsebojno prepredeni z opazovanjem literature, ki jo obravnava ta disertacija. Jedro prvega dela predstavljata pregled in analiza literarnih del Janeza Mrdavšiča, Toneta Turičnika, Ivanke Hergold, Vinka Ošlaka, Andreja Makuca, Cvetke Bevc, Silvije Borovnik, Matjaža Pikala in Barbare Simoniti. Izhajam iz motivno-tematske analize in iz jezikovno-slogovnih posebnosti, ki jih vsebuje literatura sodobnih koroških pisateljev oziroma pisateljic. Nato predstavim izhodišča za analizo, kako raziskati temo umetnika, umetnosti in umetniškega ustvarjanja. Osredinjam se zlasti na tri temeljna izhodišča, ta so opazovana glede na a) umetnikov življenjski slog ter glede na njegov odnos do b) lastnega ustvarjanja in c) širše družbe. V njihovih jedrih izhajam še iz različnih podkategorij, ki se pletejo v motivno-tematsko mrežo umetnika, umetnosti in umetniškega ustvarjanja. V drugem delu analiziram dela, in sicer so to: – roman Skozi soteske (1997) Janeza Mrdavščiča; – kratkoprozni zbirki Prazno nebo (1961), Samomor v nebesih (1964) Marjana Kolarja in izbrani romani istega avtorja, Išči poldan (1967), Robinozonova zastava (2005) ter Primer profesorja Klasinca (2008); – prozni opus Vinka Ošlaka: Hagar (1992), Človeka nikar (1995) in Obletnica mature (1998) z izbranimi eseji; – kratkoprozni prvenec Andreja Makuca Spominjam se ... a že? (1995) s ciklom Posnetki s samim seboj; – romani Soba gospe Bernarde (2007), Ina (2011) in Potovci (2011) ter kratkoprozna zbirka Zgodbe iz somraka (2007) Cvetke Bevc; – Strašljivke (1990) Sivije Borovnik; – romani Modri e (1998), Drevored ljubezni in vojne (2001), Dežela angelov (2011) Matjaža Pikala; – Razdalje (1998) Barbare Simoniti ter pesniške zbirke Zatišnost (1997), Zlati dež (2000), Sončni obrat (2011). Končni sklep je namenjen širši predstavitvi doktorske disertacije, njenim zaključkom oziroma odprtim vprašanjem, ki so ob študiji nastala.
Keywords: Sodobna slovenska književnost, koroški avtorji in avtorice, proza, tematologija, tema umetnika, umetnosti in umetniškega ustvarjanja.
Published in DKUM: 17.06.2013; Views: 4387; Downloads: 566
.pdf Full text (2,19 MB)

8.
VPLIV VZGOJITELJEV NA IZVAJANJE GIBALNIH DEJAVNOSTIH V KOROŠKIH VRTCIH
Nina Verdnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Vpliv vzgojiteljev na izvajanje gibalnih dejavnostih v koroških vrtcih je sestavljeno iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo predstavili razvoj otrok v predšolskem obdobju, gibalne kompetence otrok, kompetence vzgojiteljev vrtcu, kompetence vzgojiteljev v vrtcu na področju gibanja, usposobljenost vzgojiteljev za izvajanje gibalnih dejavnosti in vrtec kot izkušenjsko bogato okolje. Empirični del diplomskega dela zajema ugotovitve raziskav, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 206 anketiranih vzgojiteljev in vzgojiteljic ter njihovih pomočnikov v naslednji koroških vrtcih: Slovenj Gradec, Dravograd, Radlje ob Dravi, Brezno, Prevalje, Muta, Vuzenica, Črna na Koroškem, Ravne na Koroškem in Mežica. Namen raziskave je bil podrobneje pojasniti vpliv vzgojiteljev na izvajanje gibalnih dejavnostih v koroških vrtcih. Z obdelavo podatkov smo prišli do ugotovitev, da je največ vzgojiteljev in njihovih pomočnikov športno aktivnih več krat na teden, da se s športno aktivnostjo ukvarjajo zaradi boljšega počutja in da jim športno aktivnost najbolj onemogoča pomanjkanje prostega časa.
Keywords: gibalne kompetence otrok, kompetence vzgojiteljev v vrtcu, gibalne dejavnosti, vrtec, predšolski otrok, koroški vrtci
Published in DKUM: 04.01.2013; Views: 1529; Downloads: 192
.pdf Full text (1,07 MB)

9.
Kulturnozgodovinski utrinki s Koroškega
Veronika Gnamuš, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Kulturnozgodovinski utrinki s Koroškega je predstavljena kulturna zgodovina Koroške pokrajine. Koroška je predstavljena skozi temeljne zgodovinske dogodke, ki so pripomogli k razrešitvi meje z Avstrijo in razdeli ozemlje Koroške na dvanajst občin. Opisana so arheološka najdišča, sakralna dediščina s številnimi cerkvami in drugimi sakralnimi znamenji ter grajska in stavbna dediščina na Koroškem. Predstavljena je tudi gospodarska, tehnična in etnološka dediščina, domača obrt, kulturne institucije na Koroškem ter številni koroški kulturni in drugi ustvarjalci. V diplomskem delu je bila pri uporabi in interpretaciji virov izvedena deskriptivna raziskovalna metoda, pri opisovanju zgodovinskih dejstev, dogodkov in oseb pa zgodovinska raziskovalna metoda.
Keywords: Koroška, arheološka najdišča, cerkve, gradovi, stavbe, domača obrt, etnologija, kulturne institucije, koroški ustvarjalci.
Published in DKUM: 18.07.2011; Views: 2140; Downloads: 292
.pdf Full text (2,34 MB)

10.
JEZIKOVNA ZMOŽNOST DIJAKOV VIŠJE ŠOLE ZA GOSPODARSKE POKLICE NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM
Mirjam Danilović, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Slovenski jezik ima na dvojezičnem območju na južnem Koroškem v Avstriji status manjšinskega jezika in s tem zagotovljeno osnovno šolanje v manjšinskem jeziku ter sorazmerno število srednjih šol. V času opravljanja dela jezikovne asistentke na dvojezični Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru v Rožu sem imela priložnost doživeti položaj slovenščine na nekoč avtohtonem slovenskem območju, danes pa na območju Republike Avstrije, na katerem živi slovenska manjšina. Šola s stoletno tradicijo tako predstavlja zelo pomemben formalni dejavnik ohranjanja manjšinskega jezika. Cilj diplomskega dela je bil opredeliti jezikovno zmožnost dijakov Višje šole za gospodarske poklice. V teoretičnem delu diplomskega dela je opredeljena slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem, zgodovina dvojezičnega šolstva ter aktualno stanje šolstva. Razloženi so osnovni pojmi s področja raziskovanja jezikov v stiku in raziskovanja dvojezičnosti. Opisana so slovenska koroška narečja na Koroškem. Obširneje je predstavljeno raziskovanje sporazumevalne zmožnosti in različni modeli, ki so se pojavljali skozi zgodovino raziskovanja, saj je na tej osnovi nastal model za potrebe tega diplomskega dela. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, izvedene v aprilu in maju 2010 med dijaki Višje šole za gospodarske poklice, ki prihajajo iz Avstrije. Raziskava je vključevala anketni vprašalnik, s katerim sem opredelila vzorec in rabo slovenščine v vsakdanjem življenju, in jezikovni test, s katerim sem merila jezikovno zmožnost dijakov. Rezultati raziskave so potrdili osnovno hipotezo, da imajo dijaki, ki so se naučili slovenščino doma, višjo jezikovno zmožnost. Ovržena pa je bila hipoteza, da imajo dijaki, ki obiskujejo višji letnik, višjo jezikovno zmožnost, saj so najboljši rezultat dosegli dijaki 2. letnika. Prav tako jezikovna zmožnost praviloma ni odvisna od števila let učenja slovenščine v okviru formalnega izobraževanja.
Keywords: Ključne besede: koroški Slovenci, slovenščina kot drugi/tuji jezik, dvojezično izobraževanje, jezikovna zmožnost.
Published in DKUM: 24.01.2011; Views: 4071; Downloads: 341
.pdf Full text (4,13 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica