1. Judje v manjših štajerskih mestih v srednjem vekuTone Ravnikar, 2021, original scientific article Abstract: Za nalogo smo si v razpravi zadali odgovoriti na nekaj ključnih vprašanj, vezanih
predvsem na čas in vzrok prihoda judov v posamezne spodnještajerske urbane kraje. Kot
vzorčne primere smo izbrali manjše kraje, kjer je judovska navzočnost zabeležena v dokumentih. Zaključiti smemo, da se vloga deželnih gospodov, predvsem Habsburžanov, kaže kot
ključna pri spodbujanju in podpiranju judov pri odločitvi, da se naselijo v določenem kraju.
To se verjetno najbolj jasno vidi pri različnih zgodbah dveh mejnih mestec, Ormoža in Brežic,
obeh v lasti salzburškega nadškofa. Obe mesti sta torej last salzburškega nadškofa, toda če se
je Ormož predvsem zaradi samosvoje politike družine Ptujskih in njihove naslonitve na štajerske vojvode tesne zveze s Salzburgom v veliki meri otresel, je ta podreditev oz. salzburška
nadvlada ostala v Brežicah zelo izrazita. To povzroči, da v Ormožu pride do poskusa (sicer
relativno kratkotrajnega, pa vendar) nastanka ormoške judovske skupnosti, medtem ko v
Brežicah ni o čem podobnem ne duha ne sluha.
Angažma štajerskih vojvod pa je najbolje viden na primeru (Slovenske) Bistrice, kjer je očitno,
da je ravno njihov interes tisti, ki je ne samo omogočil prihod judov v mesto, temveč tudi
v veliki meri uravnaval njihovo delovanje.
Tudi primer Slovenj Gradca kaže na podoben vzorec. Tudi tu je za prihod judov v mesto
odločilen vpliv deželnega gospoda, le da je ta v tem primeru izražen posredno, skozi delovanje deželnoministerialne družine Aufensteinov, ki pa je bilo brez dvoma povsem usklajeno
z željami njihovega gospoda, koroškega vojvode. Iz celotne slike še najbolj izstopa primer
Dravograda, kjer imamo opravka z dokaj nenavadnim momentom, ko se, kot kaže, štajerski
judje (vsaj tako kaže dejstvo, da se podredijo sodniku za jude iz Gradca) naselijo v kraju.
Ravno primer Dravograda tudi kaže, kako majhno količino podatkov imamo na razpolago, saj
ni jasen niti čas prihoda in s tem dolgotrajnost tega niti povezava dravograjskih judov z morebitnimi skupnostmi iz koroškega oz. štajerskega prostora. Usoda juda Davida iz Dravograda
na Dunaju kaže le na to, da je bila njegova povezanost z Dravogradom zelo velika in je morala
presegati zgolj kratkotrajno bivanje.
Vsekakor pa je mogoče zaključiti, da ne samo, da je bila vloga deželnih gospodov (pričakovano) tista, ki je v največji meri krojila prisotnost oz. neprisotnost judov po posameznih krajih,
temveč tudi to, da je še prav posebej izpostavljena vloga Habsburžanov (in Tirolskih kot
koroških vojvod) kot štajerskih deželnih gospodov. Različna pristopa k (ne)prisotnosti judov
lahko vidimo skozi primerjavo salzburških Brežic, kjer jude zaman iščemo, in salzburškega
Ormoža, kjer so prisotni v 14. stoletju. Poudarjeno vlogo Habsburžanov pa nam prinaša tudi
analiza gradiva mesta Slovenska Bistrica. Vsekakor pa bo za več odgovorov treba tej analizi
dodati še podobno za kranjsko deželo in za prostor Goriške in Istre. Keywords: srednji vek, mesta, Judje, Štajerska, Koroška Published in DKUM: 11.10.2024; Views: 0; Downloads: 3 Link to file |
2. Nasilje nad Slovenci na avstrijskem Koroškem (1945-1947) : magistrsko deloAne Marie Herceg, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je obravnavan odnos britanskih zasedbenih oblasti do Slovencev na avstrijskem Koroškem v obdobju med letoma 1945 in 1947, pri čemer se osredotoča na čas do Londonske konference januarja 1947, ko je bila tema pogovorov avstrijsko-jugoslovanska razmejitev. Pri tem so bili upoštevani objavljeni dokumenti ameriške in britanske diplomacije ter neobjavljeni primarni viri, ki jih hranita Britanski državni arhiv (The National Archives) v Kew-Londonu in Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani. Za raziskavo so bili analizirani tudi avtobiografski zapisi, spomini pripadnikov slovenske manjšine ter poročanja časopisov različnih političnih usmeritev – projugoslovanskih in proavstrijskih. Namen magistrskega dela je bil osvetliti elemente nasilja, ki v tem obdobju še niso bili temeljito raziskani. Z analizo iz t. i. tretje strani in pričevanj koroških Slovencev delo prikaže različne oblike nasilja na podlagi izbranih primerov. Povojno obdobje je bilo za urejanje manjšinskih pravic Slovencev eno najzahtevnejših, saj je bila Avstrija razdeljena na več okupacijskih con, pri čemer je Koroško upravljala britanska zasedbena oblast. Ta je Slovencem sicer zagotavljala določene pravice in svoboščine s pobudami, kot so izdaja slovenskega časopisa Koroška kronika, predvajanje radijskih oddaj v slovenščini, spodbujanje kulturnega udejstvovanja ter postopna denacifikacija. Kljub temu pa so počasno ukrepanje, neodločnost ali celo sodelovanje z (nekdanjimi) nacisti s strani britanskih oblasti prispevali k izvajanju določene mere represije in nasilja. Čeprav so bili Britanci in njihovi politični predstavniki v Avstriji seznanjeni z nasiljem nad Slovenci, so z neukrepanjem zasledovali politiko čimprejšnje stabilizacije Avstrije in germanizacije. Keywords: Slovenija, Jugoslavija, Avstrija, Koroška, britanska zasedbena oblast, 1945–1947, nasilje, manjšina. Published in DKUM: 12.09.2024; Views: 20; Downloads: 72 Full text (1,52 MB) |
3. Konzonantne značilnosti koroškega, štajerskega in panonskega narečnega prostora (na primeru gradiva Zinke Zorko)Natalija Ulčnik, 2023, published scientific conference contribution Abstract: V prispevku so prikazane razvojne značilnosti konzonantov, ki jih je v svojih razpravah za koroški, štajerski in panonski narečni prostor navedla dialektologinja Zinka Zorko. V primerjavi z vokali, ki so doživeli več razvojnih sprememb, je konzonantom praviloma odmerjenega manj prostora, kljub temu pa je v raziskavah Zinke Zorko zajeto bogato jezikoslovno gradivo, ki lahko služi za prikaz in ponazoritev tipičnih konzonantnih značilnosti izbranih narečnih skupin, obenem pa lahko to gradivo predstavlja tudi koristno izhodišče za primerjavo konzonantnih sestavov in iskanje mednarečnih vplivov. Keywords: dialektologija, fonologija, razvoj konzonantov, narečne premene, koroška narečna skupina, štajerska narečna skupina, panonska narečna skupina Published in DKUM: 31.05.2024; Views: 183; Downloads: 20 Full text (672,83 KB) This document has many files! More... |
4. |
5. Češka alternativa: Otokar II. Přemysl in njegova vladavina na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem : Otokar II. Přemysl in njegova vladavina na Štajerskem, Koroškem in KranjskemMarko Kurnik, 2023, master's thesis Abstract: Sredina 13. stol. je predstavljala kaotično obdobje v Svetem rimskem cesarstvu, v času katerega so številni nemški knezi nestabilnost izkoristili za širjenje lastnega vpliva in za ozemeljsko širitev. Eden izmed najuspešnejših vladarjev v tem obdobju je bil Otokar II. iz češke rodbine Přemyslidov. Smrt avstrijskega in štajerskega vojvode Friderika II. Prepirljivega, zadnjega moškega pripadnika rodbine Babenberžanov, je Otokar izrabil za širitev svoje vladavine proti jugu. Prišlo je do boja za nekdanje Babenberške posesti, pri čemer je Otokar, ki je bil od leta 1253 češki kralj, moral tekmovati z ogrskim kraljem Belo IV. Leta 1251 je bil v Avstriji s strani lokalnega plemstva imenovan za novega vojvodo. Za legitimizacijo njegove oblasti se je poročil z Margareto, sestro Friderika II. Prepirljivega. Leta 1254 je moral večji del Štajerske prepustiti svojemu ogrskem rivalu. Šest let kasneje je prišlo do upora štajerskega plemstva, kar je Otokar izkoristil za vojaški pohod proti Beli IV. Češki kralj je bil uspešen in je leta 1261 zavladal tudi na Štajerskem. Njegova vladavina je bila usmerjena v centralistično reformo administracije, pri čemer je poskušal zmanjšati vpliv in moč plemstva, opiral pa se je predvsem na duhovščino in meščanstvo. Otokar je leta 1269 po smrti njegovega bratranca Ulrika III. Spanheimskega, s katerim je sklenil pogodbo o dedovanju, svojo oblast razširil še na Kranjsko in Koroško. Velik del lokalnega plemstva njegove vladavine ni priznaval, zato je češki kralj ti dve deželi zavzel z vojaškim posredovanjem. Leta 1272 je bil na vrhuncu svoje moči in je pridobil tudi nadzor nad Furlanijo in Oglejskem patriarhatom. Začetek njegovega konca je bila izvolitev Rudolfa I. Habsburškega za novega nemškega kralja. Temu je uspelo združiti Otokarjeve nasprotnike, v očeh katerih je bila njegova vladavina nelegitimna. Ker se mu češki vladar ni želel pokoriti, je med njima leta 1276 prišlo do vojaškega konflikta. Otokar je bil poražen in je moral zapustiti nekdanje babenberške in spanheimske dežele. Dve leti pozneje je Otokar poskusil znova pridobiti izgubljena ozemlja, a je bil pri tem neuspešen in je svoje življenje 26. avgusta izgubil v bitki pri Dürnkrutu. S tem se je končalo obdobje, v katerem je bil velik del današnjega slovenskega ozemlja združen pod enim vladarjem. Keywords: Otokar II. Přemysl, Štajerska, Kranjska, Koroška, plemstvo, Sveto rimsko cesarstvo, Rudolf I. Habsburški Published in DKUM: 29.09.2023; Views: 603; Downloads: 48 Full text (4,02 MB) |
6. Besedje iz tematskega polja telo, družina in kmečka hiša v govoru Lovrenca na Pohorju, Činžata in RuteBarbara Cotič, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je predstavljena raziskava besedja iz tematskega polja telo, družina in kmečka hiša, zbranega v Lovrencu na Pohorju, na Činžatu in Ruti. Čeprav Lovrenc na Pohorju geografsko spada v štajersko pokrajino, ljudje v tem kraju govorijo koroško narečje. V teoretičnem delu naloge so predstavljene geografske in zgodovinske značilnosti Lovrenca na Pohorju, nato pa je govor Lovrenca, Činžata in Rute še narečno umeščen. Slovenska dialektologija izbrane govore uvršča v koroško narečno skupino, natančneje v severnopohorsko narečje. V osrednjem delu naloge je predstavljeno besedje za telo, družino in kmečko hišo, zbrano s pomočjo informatorjev v naseljih Lovrenc, Činžat in Ruta. Narečno gradivo, zbrano na terenu s pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas, je bilo s posnetkov prepisano, fonetično zapisano in analizirano glede na izvor. Analizirali smo 283 različnih leksemov in ugotovili, da je večina zbranih poimenovanj slovanskega izvora, med prevzetimi besedami pa prevladujejo germanizmi. Kljub geografski bližini v raziskavo vključenih naselij je med poimenovanji iste predmetnosti v Lovrencu, na Činžatu in Ruti opaziti tudi nekaj razlik. Keywords: Dialektologija, Lovrenc na Pohorju, Činžat, Ruta, koroška narečna skupina, telo, družina in kmečka hiša. Published in DKUM: 27.07.2021; Views: 1534; Downloads: 95 Full text (1,29 MB) |
7. Velika Britanija in Koroška, 1918–1920Janez Osojnik, 2018, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je avtor prikazal odnos britanske zunanje politike do političnih problemov na Koroškem v obdobju od konca prve svetovne vojne do izvedbe plebiscita oktobra 1920. V ta namen je avtor analiziral neobjavljene primarne vire, ki jih hrani Britanski državni arhiv (The National Archives) v Londonu. Upošteval je tudi objavljene dokumente britanske diplomacije in najbolj relevantno literaturo. Koroško vprašanje je želel prikazati na izviren način, saj dosedanje študije niso poglobljeno upoštevale zornega kota Velike Britanije, ene izmed takrat najpomembnejših držav pri kompliciranem oblikovanju povojne ureditve Evrope in sveta. Območje Celovške kotline je namreč takoj po koncu prve svetovne vojne postalo sporno, saj sta si ga želeli priključiti Avstrija in Država SHS, ki sta nastali na ruševinah Avstro-Ogrske. Do januarja 1919 sta državi (Država SHS se je decembra 1918 združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino SHS) spor preko vojaških bojev in pogajanj o premirju reševali sami, nato pa so vmes posegle svetovne velesile, ki so na pariški mirovni konferenci oblikovale povojno ureditev sveta in na koncu za Celovško kotlino določile izvedbo ljudskega glasovanja – plebiscita. Njegovo izvedbo so zaupali t. i. mednarodni plebiscitni komisiji (ki jo je vodil britanski polkovnik Sydney Capel Peck), ki se je v slabih štirih mesecih delovanja soočala s številnimi problemi, na koncu pa v določenem roku izvedla plebiscit. Avtor je ugotovil, da so do aprila 1919 koroškemu vprašanju Britanci posvečali malo pozornosti, v naslednji fazi pa kar veliko. Vsekakor so bili že zgodaj seznanjeni z nacionalno strukturo Koroške oz. bolje rečeno Celovške kotline, obenem pa tudi z gospodarskimi razmerami v njej in njenim ekonomskim potencialom. Britanci so se tudi zavedali, da je etnična meja med nemško in slovensko govorečim prebivalstvom potekala po reki Dravi, a pri takšni razmejitvi niso vztrajali. Diplomacija Londona je skušala ohraniti nevtralen odnos do obeh sprtih strani, medtem ko je Italija podpirala avstrijske interese, Francija jugoslovanske, ameriški predsednik Wilson pa je zagovarjal nedeljivost Celovške kotline. Arhivsko gradivo nam hkrati ponuja veliko novih elementov, da bolje osvetlimo in učinkoviteje obrazložimo kompleksnost enega izmed tedanjih ključnih geopolitičnih vprašanj povojne Evrope, in sicer kako omogočiti Avstriji ugodne gospodarske razmere, da bi samostojno zaživela. Zavezniki so namreč želeli preprečiti njeno združitev z Nemčijo (anšlus) in širjenje boljševizma vanjo. Keywords: Koroška, Velika Britanija, Avstrija, Kraljevina SHS, 1918–1920, diplomacija, plebiscit, pariška mirovna konferenca, gospodarstvo, Sydney Capel Peck, Charles Delme Radcliffe, Rudolf Maister Published in DKUM: 03.02.2021; Views: 1149; Downloads: 209 Full text (769,73 KB) |
8. VOLITVE NA SLOVENSKEM KOROŠKEM LETA 1907Urška Vrhnjak, 2010, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga Volitve na slovenskem Koroškem leta 1907 obravnava državnozborske volitve, ki so potekale tega leta, ko so bile volitve še posebej pomembne zaradi nove volilne reforme.
Leta 1907 je bila v Avstriji sprejeta nova državnozborska reforma, ki je v državi uvedla splošno in enako, tajno in direktno volilno pravico. Tako so se volitev lahko udeležili mnogi možje, ki so jih prejšnja leta samo nemočno opazovali. Kljub tej reformi pa so bile politične razmere na Koroškem za Slovence zelo težke, saj so bili volilni okraji razdeljeni tako, da Slovenci skoraj v nobenem niso imeli večine in so bili tako obsojeni na politično smrt.
Kljub temu je Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem, osrednja politična organizacija Slovencev na Koroškem, postavila svoje kandidate na volitvah in se tako borila proti ostalim strankam na volitvah, med katerimi sta bili najmočnejši nemška nacionalna stranka in socialno demokratska stranka.
Največ upov so polagali na slovenski volilni okraj, kamor so spadali sodni okraji Borovlje, Dobrla vas, Pliberk in Železna Kaplja ter tam poželi ogromen uspeh, ko je bil v državni zbor izvoljen poslanec Franc Grafenauer, ki se je tudi po volitvah močno trudil, za izboljšanje položaja Slovencev na Koroškem.
Tudi v drugih volilnih okrajih so se trudili dobiti mandate, največ možnosti je imel še kandidat Ellersdorfer v velikovškem volilnem okraju, a jim je razdelitev volilnih okrajev onemogočila več takšnih uspehov. Kljub temu so bili z izidom volitev zadovoljni, saj so z izvolitvijo Franca Grafenauerja dokazali, da se kljub težkim političnim razmeram, omejenim možnostim in nezaupanjem z vseh strani, da marsikaj doseči. Keywords: volilna reforma, leto 1907, slovenska Koroška, Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem, Franc Grafenauer Published in DKUM: 29.01.2021; Views: 1057; Downloads: 46 Full text (2,17 MB) |
9. Ljudsko petje in šege na Južnem Koroškem in v PodjuniAndrej Švab, 2019, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom Ljudsko petje in šege na Južnem Koroškem in v Podjuni obravnava šege in navade na avstrijskem Koroškem, deželi, v kateri se prepletata slovenska in avstrijska ljudska pesem ter kultura. Zgodovina kaže, da so se Slovenci na tem območju naselili in ostali do danes kljub burni preteklosti, v kateri so zelo zgodaj izgubili samostojnost in bili pod tujo oblastjo. V magistrskem delu je podrobneje opisana oblačilna kultura ob delavnikih in praznikih, značilna za Južno Koroško. Predstavljene so jezikovne značilnosti in slovarček narečnih izrazov, v katerem vidimo zanimive povezave med besedami. Magistrsko delo ima poudarek na ljudskosti in šegah ter navadah, ki so ljudem zmeraj manj znane.
Pomemben del naloge je namenjen koroškim bukovnikom in vižarjem, ki so pustili svoj pečat ljudskosti ter preprostosti. Poleg tega, da so preproste kmečke ljudi zabavali s svojimi pesmimi, ki so jih izvajali na instrumentih ali pa samo peli, so s prevajanjem del drugih avtorjev pripomogli k temu, da se je lahko izobraževal preprost kmečki sloj oziroma vsaj tisti, ki so znali brati. Keywords: Koroška, bukovniki, vižarji, štehvanje, rej Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 1067; Downloads: 117 Full text (705,93 KB) |
10. |