| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
BREZPOSELNOST IN SAMOZAPOSLOVANJE V KOROŠKI REGIJI
Stanislav Pajtler, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Brezposelnost je neprijeten in običajno trdovraten problem v pogojih tržne ekonomije, kar se je izrazito odrazilo tudi v zadnjih letih, ko je v svetu zavladala huda recesija. Ob tem je bilo izgubljenih mnogo delovnih mest, hkrati se je novo zaposlovanje zelo upočasnilo, rezultat je bil izrazit porast brezposelnosti. S temi težavami se srečuje in spopada tudi Slovenija. V tem diplomskem delu opisujemo v teoretičnem razdelku pojem brezposelnosti (vrste, razloge, merjenje, posledice, ukrepe za zmanjševanje brezposelnosti in podobno). V empiričnem razdelku v daljšem obdobju od leta 2000 do 2009 prikazujemo in analiziramo brezposelnost in samozaposlenost v Koroški regiji (po posameznih občinah, območjih upravnih enot in v celotni regiji) ter izsledke primerjamo s stanjem in gibanji v državi. Posebno pozornost pa posvečamo razmerjem oziroma povezavam med brezposelnostjo in samozaposlovanjem. V tem okviru preverjamo veljavnost treh hipotez, kar je ponudilo nekaj zanimivih ugotovitev.
Keywords: brezposelnost, samozaposlenost, zaposlovanje, Koroška regija
Published: 12.01.2011; Views: 1365; Downloads: 88
.pdf Full text (860,12 KB)

2.
MOŽNOSTI TRAJNOSTNEGA IZOBRAŽEVANJA NA KOROŠKEM
Ana Kamnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom »Možnosti trajnostnega izobraževanja na Koroškem« je predstavljena regija kot potencial za izobraževanje. Z izrazom »trajnostno izobraževanje« se namreč vse pogosteje srečujemo, tako da ni več neznanka v našem besednjaku. Določiti točno definicijo tega pojma je zelo težko, če pa povzamemo, gre za izobraževanje, ki poteka v točno določenem mestu, na licu mesta, kjer imaš možnost povezati teorijo s prakso, in s takšnim načinom učenja pridobijo učenci največ, saj je to učenje za znanje, za delo, za obstoj, za skupno življenje in tudi za osebno preoblikovanje. Na območju Koroške regije so tako njene pokrajinske značilnosti, kot predlaga zasnova, lahko uporabljene v izobraževalne namene, torej pri pouku geografije. V diplomskem delu so podana tudi teoretična izhodišča trajnostnega razvoja ter organizacije, ki se ukvarjajo s trajnostnim razvojem v Koroški regiji, kot podlaga za pravilno razumevanje tega pojma. Znotraj regije je tako zasnovanih 10 različnih možnih učnih točk, ki prikazujejo bistvene družbenogeografske ter naravnogeografske značilnosti tega območja. K vsaki učni točki so dodani bistveni učni cilji iz učnih načrtov geografije za osnovno šolo in gimnazijo ter primeri nalog za posamezno točko.
Keywords: geografija, Koroška, trajnostna regija, trajnostno izobraževanje, regionalni razvoj.
Published: 07.01.2011; Views: 1115; Downloads: 125
.pdf Full text (4,58 MB)

3.
TURISTIČNI POTENCIAL SPODNJE MEŽIŠKE DOLINE
Andreja Mori, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem si za tematiko izbrala turizem, saj le-ta v določeni regiji poudari pomen naravnih, kulturnih, zgodovinskih, etnoloških in drugih unikatnih značilnosti ter ob ustreznem koriščenju le-teh pripomore k splošnemu razvoju in boljši kvaliteti življenja prebivalcev regije. V okviru te tematike sem izbrala Koroško regijo, podrobneje sem se usmerila na turistični potencial spodnje Mežiške doline, to je na občini Ravne na Koroškem in Prevalje. Na obravnavanem območju je precej neizkoriščenih lepot in značilnosti, ki so zaradi različnih razlogov poznane le domačinom. Med glavnimi problemi za razvoj turizma v regiji je pomanjkanje finančnih virov, razkropljenost turistične infrastrukture ter pomanjkljivo sodelovanje med občinami. V uvodu sem opisala namen in cilje diplomske naloge ter predstavila načine in metode dela, ki sem jih v procesu nastajanja dela uporabila. Drugo poglavje je namenjeno geografski predstavitvi spodnje Mežiške doline. Opredelila sem lego in predstavila naravno in družbeno-geografske značilnosti obravnavanega območja. V naslednjem poglavju sem se usmerila v pregled turističnega potenciala in znamenitosti v obeh občinah. Opisala sem naravne danosti, zgodovinsko in kulturno dediščino, sakralne znamenitosti in arhitekturno-etnološke značilnosti. Četrto poglavje predstavlja že obstoječo bolj ali manj izkoriščeno turistično ponudbo, kjer sem predstavila gostinsko ponudbo, turistične kmetije in planinske koče, prenočitvene zmogljivosti, tematske poti, tradicionalne prireditve in športno infrastrukturo obeh občin. V drugem delu diplomske naloge sem naredila povzetek raziskave LAS-a o strategiji razvoja v Mežiški dolini, ki je bila narejena leta 2010. Naslednje poglavje vsebuje moje lastne predloge za preživljanje prostega časa v spodnji Mežiški dolini. Naredila sem program za dva enodnevna izleta (ekskurzijo za osnovnošolce in izlet za odraslega turista) in dve vikend ponudbi (prireditvena in športna tematika). Naredila sem zloženke, v katerih je posamezni program tudi predstavljen. V zaključku sem strnila ugotovitve ter povzela prednosti, slabosti, nevarnosti in priložnosti za večji razmah turizma v spodnji Mežiški dolini.
Keywords: Ključne besede: turizem, Koroška regija, občina Ravne na Koroškem, občina Prevalje, turistični potencial, turistična ponudba, turizem podeželja.
Published: 06.02.2012; Views: 1795; Downloads: 306
.pdf Full text (13,04 MB)

4.
PONOVNA UPORABA ODPADNIH SNOVI ZA PRIHRANEK SUROVIN IN ENERGIJE NA PRIMERU KOROŠKE REGIJE
Andraž Najžar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Odpadki se pojavljajo povsod. Naša skupna naloga je, da preprečujemo njihovo nastajanje. Naravni viri so vse bolj izkoriščeni, zato je predelava in ponovna uporaba odpadnih snovi nujna za našo prihodnost. Pri predelavi odpadkov moramo upoštevati dejstvo, da stroški niso nesorazmerno višji od stroškov odstranjevanja. Odlaganje odpadkov je z vidika okolja najmanj zaželen način ravnanja, saj zanj pomeni obremenitev in izgubo naravnih virov. Zato je cilj EU postati družba recikliranja in odpadke uporabljati kot vir. Koroški regijski center za ravnanje z odpadki je skupni projekt 12 koroških občin. Povezali so se z namenom, da bodo zaščitili okolje pred škodljivimi vplivi neustreznega odlaganja odpadkov ter izboljšali kakovost življenja svojih občanov.
Keywords: odpadki, ekološki otok, zbirni center, reciklaža, kompostiranje, Javno komunalno podjetje, KOCEROD, Koroška regija
Published: 18.10.2013; Views: 1013; Downloads: 102
.pdf Full text (1,56 MB)

5.
RAČUNOVODSTVO KMETIJSKIH GOSPODARSTEV V KOROŠKI REGIJI
Miran Matija, 2016, master's thesis

Abstract: Vodenje računovodstva na kmetijskem gospodarstvu je v Sloveniji postalo obvezno s 1. 1. 2014. Ta ureditev je zajela kmetijska gospodarstva, ki so presegla 7.500 EUR povprečnega skupnega dohodka dveh zaporednih predhodnih davčnih let, na člana kmetijskega gospodarstva, iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Nova ureditev je prinesla nove aktivnosti za nosilce kmetijskih gospodarstev. Od pravne oblike kmetijskega gospodarstva je namreč odvisna tudi oblika računovodenja kmetijskega gospodarstva. Možnosti pravno formalnega organiziranja za nosilca kmetijskega gospodarstva je veliko, večina kmetijskih gospodarstev v koroški regiji pa je organiziranih kot fizična oseba z dejavnostjo. V nalogi smo tudi opredelili posamezne pravne oblike ter predstavili oblike računovodenja. Z analizo rezultatov anket, izvedenih med 36 nosilci kmetijskega gospodarstva, ki morajo obvezno voditi računovodstvo in 87 nosilci kmetijskega gospodarstva, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo, smo ugotavljali raven vzpostavljenosti in oblike izvajanja računovodenja v kmetijskih gospodarstvih v koroški regiji in razloge za njihovo vzpostavitev. Ugotavljali smo tudi, katere koristi in slabosti v teh kmetijskih gospodarstvih pripisujejo vzpostavitvi računovodenja. Med ključnimi ugotovitvami empirične raziskave izstopa predvsem ta, da je večina kmetijskih gospodarstev v koroški regiji prepustila računovodenje računovodskemu servisu ali kmetijsko gozdarskemu zavodu. Prav tako smo ugotovili, da največ pripomorejo pri razlikovanju med kmetijskimi gospodarstvi, ki samostojno vodijo računovodstvo, in kmetijskimi gospodarstvi, ki so računovodenje prepustili zunanjemu izvajalcu, spremenljivke starost, vrsta dejavnosti in stopnja izobrazbe. Glede koristi vodenja računovodstva na kmetijskem gospodarstvu smo ugotovili, da izstopata korist »pregled in nadzor nad stroški« in korist »pravilnost obračunavanja davka«. Medtem ko so kot glavne slabosti oziroma probleme vodenja poslovnih knjig anketiranci označili slabost/problem »preveč administriranja oziroma pisarniškega dela«, »spremembe zakonodaje«, »premalo računovodskega znanja za samostojno vodenje računovodstva« in »premalo računovodskega znanja za polno izkoriščanje informacij«.
Keywords: Računovodstvo, kmetijsko gospodarstvo, koroška regija, analiza.
Published: 03.03.2016; Views: 1204; Downloads: 100
.pdf Full text (1,87 MB)

6.
DAVČNI UČINKI POSLOVNIH CON NA PRORAČUN OBČIN SPODNJEPOSAVSKE REGIJE
Aleksander Denžič, 2016, master's thesis

Abstract: Četudi poslovne cone v splošnem prepričanju predstavljajo vse bolj priljubljen razvojni instrument, še vedno obstaja negotovost, povezana z dokazi učinkovitosti investiranih sredstev. Iz tega naslova je bilo moje zanimanje usmerjeno v ugotavljanje davčnega učinka izgradnje poslovnih con na proračun občin spodnjeposavske regije v obdobju po vključitvi Republike Slovenije v Evropsko unijo. Magistrska naloga odgovarja na temeljno vprašanje, in sicer ali občine spodnjeposavske regije z vlaganjem v izgradnjo poslovnih con uresničujejo zastavljene strateške razvojne cilje, in ali se, posledično, občinska in evropska finančna sredstva, ki so bila vložena v izgradnjo in opremo poslovnih con, dejansko tudi vračajo nazaj v proračun občin skozi davčne prihodke. Z analizo primera sem prikazal davčno-pravne učinke poslovnih con na podlagi vračanja vloženih sredstev v proračune občin prek davčnih prihodkov. S tem namenom sem proučil pravne podlage in s študijo primera analiziral vpliv slovenske davčne zakonodaje na učinke poslovnih con v regiji, ter ob tem primerjal davčne učinke spodnjeposavske regije in regije Zvezna dežela Koroška. Izhajajoč iz analize obsega, zasedenosti in poslovanja poslovnih con v spodnjeposavski regiji, le-te ne uresničujejo deklariranih zastavljenih razvojnih ciljev. Posledično temu, večina poslovnih con v spodnjeposavki regiji, za razliko od občin v Zvezni deželi Koroški, nima pozitivnega davčnega učinka. Tovrstna analiza oziroma primerjalna analiza za obravnavane občine spodnjeposavske regije ter Zvezne dežele Koroške doslej še ni bila opravljena. Prispevek naloge je izvirne narave in lahko pripomore k odločitvam o nadaljnjih izgradnjah poslovnih con v Posavju in širše v Republiki Sloveniji, saj je v nalogi predstavljen model ugotavljanja učinkovitosti poslovnih con z vidika davčnih učinkov mogoče prenesti tudi na druge občine/regije. Hkrati pa ima študija tudi praktično uporabno vrednost predvsem za vodstva občin spodnjeposavske regije.
Keywords: regionalna politika, poslovne cone, davčni učinki, finančni učinki, proračun, razvojni cilji, spodnjeposavska regija, Zvezna Dežela Koroška.
Published: 18.10.2016; Views: 368; Downloads: 60
.pdf Full text (2,22 MB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica