Search the digital library catalog

Abstract: Čeprav je med nastankom Svetega pisma in Korana več kot tisoč let razlike, imata knjigi veliko skupnega. Območja, na katerih sta se rodili danes najbolj brani knjigi, so bile pred njunim nastankom prepredena z nomadskimi plemeni, trgovskimi karavanami in politeizmom, ki je na Arabskem polotoku živel do nastopa Mohameda. Med tem ko je Stara zaveza Svetega pisma nastajala postopoma in bila povezana z zgodovino celotnega ljudstva, je Koran nastal v vihri političnih in vojaških konfliktov po prerokovi smrti. Mohamedove besede se niso tako kot svetopisemske zgodbe prenašale ob ognjišču iz roda v rod, marveč v kratkem obdobju med Mohamedovimi sledilci. Znanstveniki so si o nastanku Stare zaveze precej enotni, besedila delimo na posvetna in duhovna. Glede Korana pa še zmeraj prihaja do precejšnjih nasprotij med vzhodnimi in zahodnimi teorijami. Med njimi je najbolj znana Nöltkejeva teorija o deljenju sur na tiste, ki so nastale v Meki, in tiste, ki so nastale v Medini. Podobnosti med svetima knjigama pa segajo od dekaloga do omembe svetopisemskih očakov. Za prenašanje svetopisemske ideje v arabski prostor sta bila pomembna trgovina in romarsko središče Kaaba v Meki, v prostoru pa so se že ob Mohamedovem rojstvu trle monoteistične in polieteistične religije, ki so na koncu imele svoj vpliv na oblikovanje sur, kot jih danes najdemo v Koranu. V njem je omenjenih Deset božjih zapovedi, ki so v Koranu sicer spremenjene in prilagojene, vendar jih je težko spregledati. Nomadska ljudstva so se povezovala v plemena in klane, v obeh virih pa jih je povezovalo predvsem čaščenje svojih prednikov. Pomembna so tudi prehranska pravila, kjer vsak vir prepoveduje različne živali, od morskih do tistih, ki živijo na kopnem, ter omemba in simbolični pomen različnih sadežev. Pomen sadja se kaže tudi v tem, da je omenjeno kot hrana, ki vernike čaka v raju. Spolnost mora biti po obeh besedilih nadzorovana in je namenjena reprodukciji. Dotaknila sem se tudi pomena ženske, katere naloga je služiti svojemu možu in mu dati čim več moških potomcev. Oba vira zagovarjata patriarhalno družbo, vendar ima položaj ženske pomembno vlogo. Podobnosti je tako najti še v postavljanju primerov popolne ženske, v Koranu so to bile tudi prve sledilke Mohameda, ki so imele ključni pomen pri sestavi koranskih besedil po Mohamedovi smrti.
Keywords: Sveto pismo, Koran, Stara zaveza, Abraham, Mojzes, Mohamed, Izrael, Arabski polotok, Meka, Medina, svetišče, nomadi
Published in DKUM: 23.08.2018; Views: 1859; Downloads: 152
Full text (693,85 KB)

Abstract: Da bi lahko presodili, kakšen je namen neke stvari, moramo pridobiti njene verodostojne vire in na podlagi teh virov oblikovati zaključke. V današnjem času, ko so ljudje podvrženi vtisom medijev in številnim drugim informacijam in dezinformacijam, je še toliko pomembneje, da se glede enega izmed najbolj perečih vprašanj, to je vprašanja o džihadu, osredotočimo na verodostojne vire. Ugotovili smo, da džihad v bistvu pomeni napor človeka, ki ga ta vloži v to, da bi izboljšal sebe kot posameznika in kot člana družbe, medtem ko zahodna javnost meni, da je džihad velika, če ne največja grožnja družbi modernega časa. Vendar pa ugotavljamo, da je večina teh ljudi posvetila malo časa proučevanju džihada in ima zato povsem zgrešene vire informacij, ki so večinoma proučili le manjši del džihada, pa še ta je praviloma vzet iz konteksta. Treba je zbrati prave informacije o tem, kar bi vsakdo moral vedeti o džihadu in njegovem izvajanju. Pojem džihad je treba proučiti na podlagi njegovih verodostojnih virov, ki jih v celoti sestavljajo Koran in hadisi (primeri iz življenja Muhammeda naj je Božji mir z njim), in ga predstaviti na tak način, da ga lahko dojame laična javnost – vse to na primeru življenja Muhammeda (naj je Božji mir z njim), ki je najboljši primer, kako se živi islam in izvaja džihad. Muslimani naj bi bili strpni ljudje in naj bi živeli v sožitju z drugimi ljudmi, vendar je mnogo nejasnosti v zvezi s tem, kaj muslimanom zapoveduje Koran. Iz mnogih primerov je razvidno, da ljudje trdijo, da Koran zapoveduje muslimanom, naj ubijajo ljudi, in da ljudje sploh ne vedo, kaj je namen džihada. Razširjena je ideologija, da je Muhammed (naj je Božji mir z njim) širil vero z ognjem in mečem, kar je popolnoma zgrešeno, saj ni prisotne resnične predstave o Koranu in njegovem pozivu k mirnemu in sožitnemu življenju. Nujno je potrebno izobraževanje laične javnosti o vedno večji prisotnosti islama in vsega, kar ta resnično prinaša s seboj.
Keywords: islam, džihad, Koran, hadisi, diplomske naloge
Published in DKUM: 06.03.2017; Views: 1594; Downloads: 150
Full text (345,77 KB)

Abstract: Naguib Mahfouz je v svetu veljal za enega najuglednejših arabskih romanopiscev. Njegova dela se večinoma ukvarjajo z Egiptom in obsegajo širok spekter tamkajšnjih tem, vse od življenja srednjega in nižjega sloja ljudi pa do pradavne zgodovine civilizacije. Namen diplomske naloge je predstaviti družbeni položaj ženske v romanu Pot med palačama. Ženske se v romanu pojavijo v različnih življenjskih vlogah – kot matere, hčere, žene, snahe. Njihove naloge in vloge se razlikujejo od moških. Primarna naloga žensk je skrb za dom in družino, naloga moških pa skrb za premoženje in stabilno finančno stanje družine. Ženske svoje naloge, povezane z družino in domom, opravljajo z veseljem. Največjo ljubezen jim predstavljajo otroci ter možje, za katere skrbijo z vso predanostjo in požrtvovalnostjo. Nobena od njih se ne počuti zapostavljeno ali podrejeno v primerjavi z moškimi. Spoštujejo tradicijo in kulturo, v kateri so bile vzgojene, njihovo glavno vodilo v življenju pa predstavljata islamska vera in Koran. Islamska družba jim skupaj z vsemi pravili, normami in vrednotami predstavlja način življenja, ki ga preko svojega zgleda in učenja predajajo naslednjim generacijam.
Keywords: Naguib Mahfouz, ženska, družina, islam, Koran
Published in DKUM: 25.02.2014; Views: 1908; Downloads: 143
Full text (924,23 KB)