Search the digital library catalog

Abstract: Dunajska konvencija spodbuja sklepanja mednarodnih pogodb, saj omogoča strankam, da spremenijo ali nadomestijo katero koli njeno določbo s pridržkom 12. člena Dunajske konvencije, pod pogoji, ki ustrezajo vsem pogodbenim strankam. Med pomembnejša pravila Dunajske konvencije sodi 8. člen, ki ureja razlago pogodb. Prva dva odstavka 8. člena določata dve teoriji razlage pogodb, ki se morata uporabiti, ko so izpolnjeni določeni pogoji. Razlaga pogodbenih določb se namreč sprva presoja po subjektivni teoriji, ki je zajeta v prvem odstavku 8. člena Dunajske konvencije. Slednji določa, da se izjave in ravnanja strank interpretirajo v skladu z njihovim namenom, vendar pod pogojem, da je nasprotna stranka za ta namen vedela ali bi zanj morala vedeti. Sodišča morajo tako pri razlagi pogodbe razjasniti, kaj je bil pravi namen strank. V praksi se sodišča poslužujejo objektivnega kriterija, ki je zajet v drugem odstavku 8. člena Dunajske konvencije. Ta določa standard razumne osebe, ki se uporabi pri presoji izjav in ravnanj strank, ko pravega namena in volje strank ni mogoče pridobiti. To pomeni, da je potrebno taka dejanja strank oceniti tako, kot bi jih razumela razumna oseba v enakih okoliščinah. Tretji odstavek 8. člena Dunajske konvencije navaja kriterije, ki se morajo upoštevati, da se lahko odkrije pravi namen strank. To so na primer pogajanja, praksa, ki je vzpostavljena med strankama, običaji in poznejša ravnanja obeh strank. Magistrsko delo poglobljeno obravnava, kako se pravila, ki so zajeta v omenjenem členu, uporabijo pri razlagi prodajne pogodbe, če stranki v pogodbena določila vključita tako imenovano ‘integracijsko klavzulo’. Pravila o razlagi integracijskih klavzul predstavljajo tudi določene omejitve znotraj omenjenih ureditev, zato magistrsko delo izpostavlja mnenja avtorjev, ki predlagajo izboljšave pristopa k interpretiranju klavzul, ki bi celovito zajel posamično dogovorjene in standardne integracijske klavzule v pogodbah, za katere se uporablja Dunajska konvencija. Mnenja CISG-AC vsebujejo tudi nekaj pomanjkljivosti v zvezi z učinki integracijskih klavzul in 8. členom Dunajske konvencije. Sodišča in tribunali bi lahko ob interpretaciji slednjega posledično odločili, da vključitev integracijske klavzule v pogodbo ne pomeni samodejne izključitve zunanjih dejstev za razlago pogodbe. Stranke morajo biti torej pri oblikovanju pogodb pozorne na samo besedilo klavzule in pomena, ki ji ga dodelita.
Keywords: Razlaga pogodbenih določb, izključitev zunanjih dokazov, avtonomija pogodbenih strank, omejitve, integracijska klavzula, razlaga volje strank, Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (CISG), veljavnost, 8. člen CISG.
Published in DKUM: 02.10.2025; Views: 0; Downloads: 42
Full text (1,39 MB)

Abstract: Mnoge pogodbe temeljijo na mednarodni prodajni pogodbi ter so neposredno ali vsaj posredno povezane z njo, kar priča o tem, da je najpogostejša in najpomembnejša v blagovnem prometu. Bistveni sestavini mednarodne prodajne pogodbe sta :  Stvar  Kupnina Pogodba je sklenjena takrat, kadar se stranki dogovorita o njenih bistvenih sestavinah. Kupnina mora biti določena ali vsaj določljiva, to pomeni, da mora imeti dovolj podatkov, na podlagi katerih kupnino lahko določimo. Stvar, katero prodajalec prodaja, mora biti v pravnem prometu in obstajati, sicer pogodbe ni mogoče skleniti. Kadar pogodba ne vsebuje kupnine in dovolj podatkov, na podlagi katerih bi jo bilo mogoče določiti, pogodbe ni mogoče skleniti oz. je nična. Nekatere izjeme veljajo v gospodarskih pogodbah. Za stranki je zelo pomembno vprašanje, katero pravo se naj uporabi pri presoji njunega pravnega razmerja. Pri mednarodni prodaji blaga imata namreč kupec in prodajalec sedež v različnih državah, zato je še posebej pomembno vprašanje, kateremu pravu bo podvržena presoja njune pogodbe. O izbiri prava se stranki v prvi vrsti odločata sami v času sklepanja pogodbe. V pogodbo vneseta klavzulo, katera se naj uporabi za presojo njunega pravnega razmerja, s čimer se izogneta negotovostim v zvezi z vprašanjem, katero pravo se naj uporabi pri presoji njunega pravnega razmerja. Kadar se stranki o izbiri prava nista dogovorili, v tem primeru ga določi sodišče na podlagi kolizijskih pravil države kjer zaseda sodišče.
Keywords: Mednarodna prodajna pogodba, Uncitral, konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga, Dunajska konvencija o mednarodni prodaji blaga.
Published in DKUM: 16.11.2012; Views: 3219; Downloads: 603
Full text (407,48 KB)