| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Obznana in Zakon o zaščiti države : magistrsko delo
Štefan Hadalin, 2022, master's thesis

Abstract: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila država polna nasprotij, ki so močno vplivala na politično življenje v njej. Nestabilnost državne politike, ki so ji botrovala nasprotja med narodi, političnimi ideologijami in razlike med umevanjem države in njene ureditve, so se v političnem življenju udejanjala kot obdobje perpetualne krize, ki se je vlekla skozi celoten čas njenega obstoja. Med letoma 1918–1929 je kriza parlamentarizma doživljala razvoj, deloma kot učinek nevajenosti parlamentarnega pluralizma. Kot pomembna problematika tistega časa je bila revolucija v Rusiji, ki je sprožila obenem večje udejstvovanje delavskih gibanj in odpor proti taistemu udejstvovanju. V Kraljevini SHS je bilo delovanje Komunistične stranke Jugoslavije prepovedano z vladno uredbo znano kot Obznana konec decembra leta 1920, s sprejemom ustave julija 1921, pa je ta uredba bila nadomeščena z Zakonom o zaščiti javne varnosti in reda. Obe uredbi sta pomenili poseg v državljanske pravice prepričanja in izražanja. Obe se kažeta kot smernici zakonodajnega razvoja, saj je mogoče korelativno povezati nastop kraljeve diktature leta 1929 s tema uredbama, ki sta kot eni izmed prvih na represiven način posegli v notranjo politiko države. Namen raziskave je preučiti učinke in posledice obeh, ter ugotoviti, kako oz. če sta uredbi vplivali na nadaljnji razvoj države, oziroma kako sta vplivali na nadaljnji politični diskurz in kasneje sprejeto zakonodajo do uvedbe šestojanuarske diktature leta 1929. Temu v namen je analizirana zgodnja politika in kriza parlamentarizma Kraljevine SHS v letih 1920 in 1921 z nadaljnjim poudarkom na delovanju Komunistične partije Jugoslavije do leta 1928, posledice in učinki obeh uredb neposredno po njunem sprejetju ter razvoj represivne zakonodaje skozi čas do leta 1929. Politični diskurz je tako na vrhu Kraljevine SHS kot v Komunistični partiji doživel premike, in se je v obeh bližal agresivnejšemu oz. avtokratskemu delovanju, pri obeh premikih pa je možno zaznati posledice omenjenih uredb.
Keywords: Obznana, Kraljevina SHS, Zakon o zaščiti države, Komunistična partija Jugoslavije, politična zgodovina.
Published in DKUM: 05.08.2022; Views: 621; Downloads: 123
.pdf Full text (2,55 MB)

2.
Okraj Gornja Radgona 1945-1950
Ivan Rihtarič, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Okraj Gornja Radgona je meril 338,26 km² in imel 1947. leta 29.274 prebivalcev. Njegova obmejna lega ob Muri proti Avstriji mu je dajala poseben geopolitičen pomen v vsem obravnavanem obdobju (1945 – 1950). V okraju je prevladovala kmetijska posest (državna, zasebna in zadružna), industrija je bila slabo razvita, saj tudi ni bilo zadostnih naravnih pogojev za njen večji razvoj. Njegova obmejna lega je za nov komunističen režim predstavljala stalni problem zaradi ilegalnega prehajanja oseb čez državno mejo. V sosednji Avstriji je v britanskih zasedbenih silah in njeni vojaški obveščevalni službi (FSS) videl svojega sovražnika, ki želi zrušiti novonastajajoči sistem v Jugoslaviji. Režim je na vse mogoče načine preprečeval ljudem stike s sosednjim okrajem Radkersburg/Radgona in njegovim slovensko - nemškim dvojezičnim zaledjem petih vasi (tim. Radgonski kot). Vzpostavljanje nove politične ureditve po koncu druge svetovne vojne je bila v cilju enopartijskega sistema s Komunistično partijo Jugoslavije (KPJ) kot edino in vodilno politično stranko. KPJ imela za varovanje novega družbenega sistema represivne subjekte: UDV (Uprava državne varnosti), NM (Narodna milica). KNOJ (Korpus narodne obrambe Jugoslavije) tožilstva, sodišča in zapori. Izvedla je tudi nasilno izselitev Apaških Nemcev v začetku 1946. leta ter kolonizacijo na to območje z naseljenci iz drugih območij Slovenije. Nasprotnike novega režima je KPJ videla v katoliški cerkvi, velikih kmetih in ilegalnih skupinah. Prav UDV je s svojo razvejano mrežo čez 400 sodelavcev (informatorji, agenti, ožje zveze), ki so delovali javno in prikrito v okraju kot tudi v Radgonskem kotu. odkrivala in sodiščem predajala resnične in domnevne nasprotnike novega režima. Disertacija je strokovni izziv zgodovinarjem za raziskovanja tega obdobja v še drugih političnih okrajih tedanje Slovenije in tudi med zamejskimi Slovenci.
Keywords: Gornja Radgona, okraj, reka Mura, druga svetovna vojna, UDV (uprava državne varnosti), KPJ (Komunistična partija Jugoslavije), Radgonski kot
Published in DKUM: 02.12.2016; Views: 3126; Downloads: 522
.pdf Full text (31,95 MB)

3.
POGLEDI SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH KOMUNISTOV NA NACIONALNO VPRAŠANJE MED OBEMA VOJNAMA
Klemen Brvar, 2012, master's thesis

Abstract: Slovenski in hrvaški komunisti so v obdobju med vojnama na področju narodnostne problematike zagovarjali celoten diapazon različnih stališč in usmeritev. Na eni strani so te vključevale podporo 'državnemu' unitarizmu in centralizmu, na drugi pa je bila v obdobju revolucionarne vneme v ospredju težnja po dezintegraciji jugoslovanske države na samostojne republike. Kot pravi koncept se je naposled izkazala federalizirana Jugoslavija, ki so jo komunisti zagovarjali od srede 30-ih let 20. stoletja, realizirali po drugi svetovni vojni. Čeprav so slovenski komunisti in njihovi hrvaški sodrugi delovali v okviru enotne Komunistične partije Jugoslavije (KPJ), na političnem področju, vsaj v začetku, niso imeli glavne besede. Oboji so namreč prehodili dolgo pot od perifernih, a inovativnih akterjev reševanja narodnostne problematike, do ideološko-politično enakopravnih subjektov znotraj strankarske matice ter končno prevzeli vlogo kreatorjev in realizatorjev lastnih narodnostnih rešitev. Na takšen razvoj so vplivali trije dejavniki: notranjepolitični razvoj v prvi jugoslovanski državi, v kateri je narodnostni gordijski vozel, poleg socialnih preturbacij, predstavljal osrednje politično vozlišče in glavni destabilizacijski element. Na zunanjepolitičnem odru je s svojimi direktivami, ki so se prilagajale interesom celotnega komunističnega gibanja, osrednjo vlogo igrala Kominterna. Vse pomembnejše notranjepolitične prekretnice in globalni politični zasuki so vplivali tudi na odnose znotraj KPJ. To so skozi celotno medvojno obdobje pretresali frakcijski boji. Preplet naštetega je pripomogel k temu, da so se slovenski in hrvaški komunisti, kljub primarnemu interesu – revoluciji, priključili narodnoafirmacijskemu toku in na določeni točki razvoja postali državotvorni element z zaslugami pri dozorevanju Slovencev in Hrvatov v moderna naroda.
Keywords: Komunistična partija Jugoslavije, slovenski komunisti, hrvaški komunisti, narodnostno vprašanje, kraljevina Jugoslavija
Published in DKUM: 29.01.2013; Views: 3023; Downloads: 276
.pdf Full text (1,10 MB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica