| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Zdravstvena nega starostnika po operaciji kolka med rehabilitacijo v Termah Zreče
Darja Vodovnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Prebivalstvo po vsem svetu se stara, število starostnikov se veča. Sorazmerno se zvišuje tudi odstotek padcev in posledičnih zlomov kolka, ki so za starostnika pogosto lahko usodni. Poznavanje notranjih, predvsem pa zunanjih dejavnikov tveganja za zlom kolka je bistvenega pomena, saj jih pogosto lahko odstranimo. Rehabilitacija starostnika po poškodbi je zahtevna in pogosto ne doseže zastavljenih ciljev. Vloga medicinske sestre v obravnavi starostnika v fazi rehabilitacije s fiziatrom in fizioterapevti v ospredju pogosto ostaja nevidna, čeprav je starostniku neprestano v pomoč pri izvajanju osnovnih življenjskih aktivnosti na poti k ponovni samostojnosti. V raziskavi je sodelovalo 25 starostnikov po 65. letu starosti, ki so po zlomu kolka bili sprejeti na zdraviliško zdravljenje v zdravilišče Terme Zreče. Raziskava je temeljila na osnovi lestvice funkcijske neodvisnosti (Functional Independence Measure-FIM), ki ocenjuje samostojnost izvajanja osemnajstih motoričnih in kognitivnih aktivnosti. Ocenjevalno lestvico smo uporabili trikrat: ob sprejemu, po enem tednu bivanja in ob odpustu. Podatke smo obdelali v programih Microsoft Excel in Microsoft Word. Rezultate ocenjevalne lestvice smo izrazili v obliki osnovnih življenjskih aktivnosti po Virginiji Henderson in tako ugotavljali odvisnost starostnika od medicinske sestre. Rezultati so pokazali, da je vloga medicinske sestre v postopku rehabilitacije zelo pomembna, saj je večina starostnikov ob sprejemu in še po prvem tednu terapevtske obravnave odvisna od pomoči pri osnovnih življenjskih aktivnostih. Pogosto tudi po odpustu ostanejo odvisni od pomoči svojcev, kar je pogosto vzrok za sprejem v institucionalno varstvo.
Keywords: Ključne besede: starostnik, zlom kolka, rehabilitacija, FIM lestvica, osnovne življenjske aktivnosti
Published: 14.07.2009; Views: 7559; Downloads: 1302
.pdf Full text (871,97 KB)

2.
KAKOVOST BIVANJA STANOVALCEV Z DEMENCO V SONČNEM DOMU
Bernarda Mlakar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Temelj uspešne obravnave starostnika z demenco je spoštljiv in zaupljiv odnos. Spoštovanje starostnikove osebnosti, preteklosti, njegovih želja in potreb je osnova za delo. Na osnovi interakcijskega modela medosebnih odnosov Hildegard E. Peplau želimo prikazati celostno obravnavo stanovalcev, ki obolevajo za boleznijo demence v institucionalnem varstvu. Ocenili smo, da kakovost bivanja zadosti pričakovanja svojcev. Ugotovili smo tudi, da zdravstveno negovalna služba spodbuja empatični odnos, zagotavlja občutek varnosti, aktivno in pozitivno okolje ter da so svojci seznanjeni z boleznijo. Raziskava ima značilnosti eksplicitne raziskave. V njej je sodelovalo 30 svojcev v sodelovanju s stanovalci z demenco. Za potrebe raziskave smo razvili vprašalnik, s katerim smo ugotovili, da namestitev v Sončnem domu nudi prijaznejši, kakovostnejši in manj boleč proces bivanja, pa tudi mirnejše in manj krizno življenje svojcev nameščenih. Raziskava je pokazala, da je za kakovost življenja v domu najpomembnejše strokovno usposobljeno osebje v zdravstveni negi. Zaposleni smo s svojci vzpostavili dober odnos in jih pritegnili k aktivnemu sodelovanju, ki pozitivno vpliva na počutje stanovalcev in na ohranjanje njihovih sposobnosti. Za aktivnosti, ki jih izvajamo pri stanovalcih z demenco, pa bi bilo potrebno dvigniti kadrovske normative.
Keywords: Ključne besede: demenca, starostnik, zdravstvena nega, medicinska sestra, kakovost, svojci.
Published: 21.12.2009; Views: 2940; Downloads: 544
.pdf Full text (1,17 MB)

3.
SLABOVIDEN STAROSTNIK V DOMAČEM OKOLJU
Petra Stopar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Slabovidnost je obolenje, ki najbolj prizadene starejšo populacijo, kjer so v ospredju težave, ki spremljajo njihove spremembe na telesnem, psihičnem in socialnem področju. Z napredovanjem bolezni so izražene spremembe samopodobe, ker z omejevanjem gibljivosti in nesamostojnostjo pri telesnih naporih niso več zmožni samostojnega življenja. V študiji primera smo uporabili opisno metodo dela s pomočjo anketnega vprašalnika in intervjuja slabovidne starostnice v domačem okolju. Informacije smo pridobili tudi z opazovanjem in ocenjevanjem zdravstvenega in emocionalnega stanja bolnice ter njenega bivalnega okolja. Slaboviden starostnik je zelo odvisen od pomoči drugih. Bolnica in ostali člani družine zelo dobro medsebojno sodelujejo in si medsebojno pomagajo ter vzpodbujajo pri vsakodnevnih opravilih. Opazno je, da bolnici največ pomoči nudi mož. Medsebojno razumevanje jo motivira k neodvisnosti pri bivanju v domačem okolju. Življenje bolnice v domačem okolju narekuje, da tudi družina potrebuje pomoč medicinske sestre, ki vstopa v obravnavo družine, jo spremlja, svetuje in uči razumeti spremembe slabovidnosti. Dokazano je, da je naloga družine pri bolnici vezana na fizično, psihično in socialno oskrbo in zdravstveno stanje. Pomembno je varovanje in stalno spremljanje ter vzpodbujanje aktivnosti za samostojnost pri življenju v domačem okolju.
Keywords: Ključne besede: starostnik, slabovidnost, slepota, bolezni in poškodbe oči, družina, medicinska sestra
Published: 11.05.2010; Views: 2260; Downloads: 239
.pdf Full text (691,53 KB)

4.
Vzdrževanje ustne higiene starostnika
Tatjana Jesenšek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: S primerno ustno higieno lahko pri starostniku preprečimo številne bolezni v sami ustni votlini. Istočasno se lahko s pravilno ustno higieno izognemo mnogim komplikacijam in razvoju sistemskih bolezni, katerih povzročitelji so bakterije, ki jih srečamo v zobnih oblogah. Bolezni kot so parodontoza, spremembe ustne sluznice in druge pogosto spremljajo starostnika. Pri preprečevanju obolenj in vzdrževanju primerne ustne nege ima pomembno vlogo medicinska sestra, ki mora biti še posebej pozorna v zdravstveno vzgojnem delovanju s posameznim starostnikom v zvezi z ustno higieno. Empirični del diplomskega dela govori o vzdrževanju ustne higiene starostnikov v starosti od 75 let do 89 let. Rezultati raziskave so pokazali, da starostniki še niso seznanjeni s tehnikami čiščenja zob in ustne votline. Prav tako večina starostnikov zajetih v raziskavi ne pozna dodatnih pripomočkov za čiščenje ustne votline. Negovalno osebje bi moralo nameniti več svojega časa in volje za dodatno informiranje starostnikov, saj je raziskava pokazala, da starostniki premalokrat na dan izvajajo ustno nego. Ugotavljamo, da več kot polovica starostnikov, ki je sodelovala v raziskavi, ne želi dodatnih informacij povezanih z ustno higieno. Medicinska sestra naj s svojim strokovnim znanjem starostnike motivira za izvajanje optimalne ustne nege, demonstrira načine ustne nege in kontrolira njeno izvedbo.
Keywords: Ključne besede: starostnik, ustna votlina, ustna higiena, bolezni ustne votline, medicinska sestra, zdravje.
Published: 02.07.2010; Views: 3972; Downloads: 542
.pdf Full text (1,12 MB)

5.
Oskrba starostnika v primeru požara, poplave ali potresa
Lovro Fajfar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Delež starejših iz leta v leto narašča, zato je zelo pomembno, da vedno večjo pozornost oskrbe v primeru izrednih razmer polagamo na starejše, tako tiste ki še živijo doma, kot tiste, ki živijo v domovih za starejše. Starostniki, ki živijo doma skupaj s svojimi svojci, naj bi imeli zagotovljeno oskrbo tako kot vsi državljani Slovenije. Večje težave se pojavljajo v domovih za starejše občane, kjer kljub izdelanim načrtom za zaščito in reševanje prihaja do težav, predvsem zaradi zastarele gradnje domov in zaradi nezadostnega števila zaposlenih. V primeru potrebe reševanja je potrebno izboljšati stopnjo sodelovanja med ustanovami za oskrbo starostnikov in inštitucijami za zaščito in reševanje. Rezultati raziskave, ki smo jo izvedli v dveh domovih za starejše, potrjujejo mnenja, da so člani negovalnega tima dobro seznanjeni z ukrepi v primeru požara, poplave ali potresa. Čeprav velika večina anketiranih še ni doživela naravne nesreče na delovnem mestu, so svoje znanje ocenili kot dobro. Ravno zaradi pomanjkanja izkušenj bi priporočili večkratno izvajanje praktičnih vaj evakuacije, skupaj s silami za zaščito in reševanje. S tem bi izboljšali sodelovanje, komunikacijo in koordinacijo med aktiviranimi organizacijami, ki so zadolžene za reševanje v primeru naravnih nesreč.
Keywords: Ključne besede: starostnik, izredne razmere, požar, potres, poplava, negovalni tim in evakuacija.
Published: 02.07.2010; Views: 1839; Downloads: 244
.pdf Full text (1,67 MB)

6.
MEDICINSKA SESTRA V SKRBI ZA IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI ŽIVLJENJA DEMENTNIH OSEB V DOMU STAREJŠIH OBČANOV
Marija Štepec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Sodobna družba se sooča z naraščajočim številom starejšega prebivalstva. Z višanjem življenjske dobe so opazne vse večje spremembe, ki so značilne za starostno obdobje. Poleg telesnih je vse več tudi psihičnih sprememb. Ena takih sprememb je demenca. Vse več starostnikov je nastanjenih v domovih starejših občanov, kjer je zdravstvena nega čedalje bolj zahtevna. Medicinske sestre v domovih morajo poleg splošnih znanj iz zdravstvene nege poznati tudi specialna znanja. Eno takih znanj je zdravstvena nega dementnega stanovalca. Pri zdravstveni negi dementnega stanovalca lahko uporabimo različne metode, ena takih metod je validacija po Naomi Feil katero uporabljamo tudi v našem domu. Pri delu z dementnim stanovalcem se medicinska sestra sooča tudi z osebnimi težavami, saj je za marsikatero medicinsko sestro ta metoda prezahtevna. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti kako se medicinske sestre odzivajo v konkretnih situacijah. Zanimalo nas je ali imajo starost in izkušnje medicinskih sester pomembno vlogo pri negi in oskrbi starostnika in kakšno vrsto komunikacije uporabljajo pri svojem delu. V ta namen smo razdelili anketni vprašalnik 25 medicinskim sestram v Domu starejših občanov Grosuplje in dislocirani enoti Loški potok. Konkretne situacije v vprašalniku, so plod dolgoletnih izkušenj negovalnega tima in validacije, kot metode zdravstvene nege dementnega stanovalca. Ugotovili smo, da se medicinske sestre, ki imajo več izkušenj in so starejše od 30 let, v večini primerov odločajo za pravilen pristop k starostniku in s tem bistveno prispevajo k dvigu kakovosti življenja in bivanja stanovalcem v domu starejših občanov.
Keywords: Ključne besede: zdravstvena nega, demenca, validacija, kakovost življenja, starost, starostnik, socialni zavodi.
Published: 12.11.2010; Views: 3309; Downloads: 494
.pdf Full text (767,08 KB)

7.
DEPRESIJA PRI STAROSTNIKIH V BOLNIŠNICI
Nataša Kokalj, 2010, bachelor thesis/paper

Abstract: Duševno zdravje starostnikov pomembno vpliva na splošno zdravje. Depresija je med starostniki zelo pogosta. Združena je z visoko stopnjo morbiditete in mortalitete ter poteka pogosto neprepoznana. Velik del starejših ni deležen ustreznega ali pa sploh nobenega zdravljenja. V magistrskem delu smo raziskali problem prisotnosti depresivnosti pri starostnikih v bolnišnici, dejavnike tveganja, zdravljenje in zdravstveno nego starostnika z depresijo v bolnišnici s pomočjo Geriatrične lestvice depresivnosti (GLD) in to ob sprejemu in ob odpustu iz splošne bolnišnice. Raziskovalna metodologija. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali z delno odprtim vprašalnikom, namenjenim medicinskim sestram in z Geriatrično lestvico depresivnosti, ki so jo izpolnjevali starostniki sami ali ob pomoči medicinskih sester. V raziskavi je sodelovalo 162 starostnikov (starejših od 65 let), ki so bili hospitalizirani na Internem in Kirurškem oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto v obdobju od novembra 2009 do februarja 2010, in medicinske sestre, zaposlene na Internem in Kirurškem oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, s ciljem, ugotoviti delež depresivnih in nedepresivnih starostnikov, ocenjenih z GLD, na Internem in na Kirurškem oddelku splošne bolnišnice, ter najpogostejše somatske bolezni pri depresivnih starostnikih. Rezultati. Iz podatkov izhaja, da je delež starostnikov ob sprejemu, pri katerih je bila s pomočjo Geriatrične lestvice depresivnosti ugotovljena prisotnost depresivnosti, enak deležu starostnikov, pri katerih le-ta ni bila ugotovljena. Ob odpustu iz bolnišnice pa se je delež starostnikov, pri katerih je bila ugotovljena prisotnost depresivnosti povečal. V raziskavi so medicinske sestre menile, da želijo sprejeti novosti, s katerimi bi si olajšale delo (uporaba GLD) in s tem izboljšale kakovost zdravstvene nege starostnika. Hkrati pa opozarjajo na problem pomanjkanja znanja s področja zdravstvene nege depresivnega starostnika. Poudarjajo, da pri svojem delu na omenjenem področju niso bile najbolj uspešne in da za to nimajo časa. Sklep. Z raziskavo smo izpostavili problem v pomanjkanju znanja s področja zdravstvene nege depresivnega starostnika s strani medicinskih sester ter potrebo po poenoteni obravnavi prisotnosti depresivnosti s strani zdravstvenih delavcev. Pokazala se je potreba po izvajanju psihiatrične zdravstvene nege starostnika, potreba po razvoju dokumentacije psihiatrične zdravstvene nege, ter po izdelavi standardov psihiatrične zdravstvene nege in uvedbi raziskovanja iz omenjenega področja.
Keywords: Ključne besede: starostnik, depresivnost, Geriatrična lestvica depresivnosti
Published: 12.11.2010; Views: 3897; Downloads: 964 
(1 vote)
.pdf Full text (3,00 MB)

8.
Prehranjevanje in pitje starostnika
Sanja Sečko, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Staranje je neizogiben dejavnik v življenju. Stari pregovor pravi: »Star si toliko, kot se počutiš.« Hrana je v današnjem svetu vedno bolj pomembna, saj je povezana s človeškim mehanizmom v telesu. Hrana in pijača sta osnovi vir preživetja za človeka, imata pa tudi velik in pomemben vpliv na krepitev in ohranjanje zdravja. Hrana mora vsebovati dnevno vse hranilne snovi, da zadovolji človeške potrebe, dnevno je pa potrebno zaužiti tudi dovolj primerne tekočine, s katero preprečimo izsušitev oziroma dehidracijo starostnika. S pravilno prehrano v poznem življenjskem obdobju lahko preprečimo nekatere bolezni v obdobju staranja ter poskrbimo za primerno prehranjenost starostnika. V raziskavo, na temo prehranjevanje in pitje starostnika, je bilo vključenih 50 stanovalcev iz stanovanjskega dela doma starejših občanov Rakičan. Z anketo smo želeli predvsem ugotoviti, ali so stanovalci samostojni pri prehranjevanju in pitju, imajo morebitne težave pri prehranjevanju in, če zaužijejo dovolj tekočine. Raziskava je pokazala, da 90 % stanovalcev ne potrebuje nobene pomoči pri prehranjevanju, 10 % stanovalcev pa potrebuje pomoč včasih, predvsem pri rezanju večjih kosov hrane. Prav tako smo ugotovili, da 44 % stanovalcev popijejo pol litra do en liter tekočine, 30 % pa popije od liter do liter in pol tekočine dnevno. Z raziskavo ugotovimo, da stanovalci v domu starejših občanov Rakičan popijejo dnevno dovolj tekočine, ter da jih je večina samostojnih pri prehranjevanju.
Keywords: Ključne besede: prehrana, starostnik, medicinska sestra, zdravstvena nega.
Published: 24.12.2010; Views: 3941; Downloads: 807
.pdf Full text (2,14 MB)

9.
KAKOVOST ODNOSA MEDICINSKE SESTRE S STAROSTNIKOM V DOMSKEM VARSTVU
Vlasta Zorec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Kaj starostnik pričakuje od življenja v domu, je odvisno od subjektivnega sveta posameznika, na katerega vpliva tudi odnos družbe do starosti. Stari ljudje oblikujejo odnos do institucije že pred vstopom v dom, in sicer na podlagi družbeno predpisane vloge institucije in lastnih izkušenj z institucionalno obliko bivanja. Stičišče pričakovanj stanovalcev in medicinske sestre je prostor, v katerem se oblikuje medsebojni odnos. Življenje v instituciji zahteva kompromise, saj je posameznik le delček velike organizacije. Delo s starostniki je povezano s stalno komunikacijo, ki je del poklicnega delovanja medicinske sestre in terapevtsko sredstvo za pomoč starostniku in je namenjena predvsem zadovoljevanju potreb starostnika. Preko nje upoštevamo enkratnost starostnika, njegove želje in potrebe. Z raziskavo smo želeli ugotoviti kakovost medsebojnih odnosov med medicinsko sestro in starostnikom v domskem varstvu. V raziskavo je bilo vključenih 50 starostnikov. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, in tako smo dobili odgovore na raziskovalna vprašanja. Rezultati ankete so pokazali, da je odnos medicinskih sester do starostnikov prijazen in da sestre starostnikom dajejo občutek razumevanja, zaupanja in topline. Prav tako imajo starostniki možnost odločanja in izbire in medicinske sestre so pripravljene prisluhniti, kadarkoli starostniki to želijo.
Keywords: Ključne besede: starostnik, domsko varstvo, medicinska sestra, komunikacija, medsebojni odnosi
Published: 02.02.2011; Views: 3077; Downloads: 485
.pdf Full text (7,02 MB)

10.
ZADOVOLJSTVO BIVANJA STAROSTNIKA V DOMSKEM VARSTVU
Sebastjan Strmčnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična iizhodišča: Bivanje v domu za starejše ljudi pomeni, da za stanovalce skrbijo številni uslužbenci domov, ki se trudijo, da jim je dobro in jim zagotavljajo vso potrebno oskrbo. Pomeni tudi, da so med svojimi sovrstniki. S strani članov negovalnega tima starostniki pričakujejo prijaznost, razumevanje, pomoč, zaupnost in sposobnost poslušanja. Namen diplomskega dela je predstaviti dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo starostnika z bivanjem v domskem varstvu. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela z uporabo anonimnega anketnega vprašalnika. Anketo smo opravili v domu starejših občanov Radlje ob Dravi. V raziskavi je sodelovalo 40 starostnikov, ki nimajo diagnosticiranih kognitivnih sprememb. Rezultati in diskusija: Rezultati ankete so pokazali, da je več kot polovica starostnikov zadovoljna z bivalnim okoljem, posamezni stanovalci omenjajo, da pogrešajo svojo sobo. Glede komunikacije s člani negovalnega tima pa stanovalci menijo, da imajo z njimi premalo komunikacije oz. si želijo, da bi lahko osebje več časa namenilo pogovoru z njimi. S prehrano v domskem varstvu je večina starostnikov zadovoljnih, nekaj stanovalcev je mnenja, da bi lahko bolj upoštevali njihove prehranske navade. Večina stanovalcev navaja zadovoljstvo z delom negovalnega tima. Menimo, da kakovost bivanja v domskem varstvu izpolnjuje pričakovanja starostnikov. Malo je stvari nad katerimi so se starostniki pritožili. Dobro opravljeno delo članov negovalnega tima v domskem varstvu pomeni izpolnitev pričakovanja starostnikov in njihovo zadovoljstvo, upoštevati pa moramo še zadovoljstvo zaposlenih in njihovo učinkovito delo.
Keywords: Ključne besede: starostnik, domsko varstvo, zadovoljstvo, negovalni tim, komunikacija, zdravstvena nega, bivanje, prehrana
Published: 19.09.2011; Views: 3010; Downloads: 455
.pdf Full text (633,72 KB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica