Search the digital library catalog

Abstract: V zadnjem desetletju se vedno bolj promovira zdrav način življenja, ki je predpogoj za daljše in kakovostno življenje. V številnih raziskavah so dokazali, da nezdrav način življenja privede do razvoja številnih kroničnih bolezni. Bolezni srca in ožilja predstavljajo v sodobnem času velik problem za človeka. Zdravstvene težave, ki se kot posledica slabih življenjskih navad začnejo pojavljati ali stopnjevati v starosti, so tesno povezane tudi z zdravim načinom življenja, dobrimi medosebnimi odnosi, s podporo bližnjih in sposobnostjo za samostojno življenje. Veliko bolezni se razvije že v srednjih letih, v starosti se poslabšajo in onemogočajo kakovostno življenje. Za krepitev zdravja v starosti je ključnega pomena opustitev slabih navad, saj je cilj zdravega staranja ohranitev telesne in družbene aktivnosti, samostojnosti, neodvisnosti od tuje pomoči in kakovost življenja na najvišji možni ravni glede na sočasne bolezni in stanja. V okviru empiričnega dela smo izvedli kvalitativno raziskavo na podlagi študije primera starostnika s kroničnimi obolenji in ugotavljali vplive njegovih življenjskih navad na zdravstvene težave v starosti. Uporabili smo teoretični model Virginie Henderson in izpostavili nekatere od 14 osnovnih življenjskih aktivnosti. Podatke smo zbrali z metodo intervjuja s starostnikom. Poudarili smo vlogo medicinske sestre pri starostniku s kroničnimi obolenji, saj le ta obsega individualni pristop v prizadevanju za izboljšanje zdravja in zagotavljanju kakovosti življenja na najvišji možni ravni glede na omejitve. Medicinska sestra mora obvladati veščine s katerimi starostnike motivira za spremembe življenjskega sloga in jim nudi pomoč in podporo. Zdrava varovalna prehrana, redukcija soli in maščob v prehrani, opustitev alkohola in redna telesna dejavnost so temeljna dejstva za ohranjanje zdravja in imajo ugoden vpliv na psihofizično počutje posameznika v starosti.
Keywords: Ključne besede: starostnik, kakovost življenja starejših, dejavniki tveganja, kronične bolezni, vloga medicinske sestre
Published in DKUM: 06.08.2013; Views: 2143; Downloads: 289
Full text (596,88 KB)

Abstract: Teoretično izhodišče: Zdravstvena nega dementnega starostnika obravnava njegove individualne potrebe na telesnem, duševnem in socialnem področju. Torej v procesu zdravstvene nege poiščemo tiste probleme, ki jih starostnik ne zmore rešiti sam in ga ovirajo pri samostojnem življenju. Metodologija in metode dela: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji z uporabo metode opazovanja in merjenja časa dementnega starostnika v začetnem tretjem stadiju demence med hranjenjem in uživanjem tekočin. Po končanem opazovanju in merjenju hranjenja dementnega starostnika pri dveh obrokih tri dni zapored smo izračunali srednjo vrednost časa, za katerega menimo, da je potreben za hranjenje obroka. Rezultati: Ugotovili smo, da je za hranjenje in uživanje tekočin pri dementnem starostniku potrebno porabiti več časa kot za starostnika, ki nima obolenja demence. Pri zajtrku smo porabili 18 minut za hranjenje po izračunu srednje vrednosti, pri kosilu 21 minut. Sklep: Starostnika z demenco spodbujamo k različnim aktivnostim, ki ohranjajo samostojnost, ga usmerjamo ali poskušamo razumeti njegove stiske in težave. Vsaka življenjska aktivnost je zelo pomembna in potrebna, da lahko človek funkcionira. Medicinska sestra mora dobro poznati dementnega starostnika in oceniti njegove sposobnosti psihofizičnih aktivnosti, predvsem koliko je sposoben izvajati fiziološke potrebe. Z zdravstveno vzgojo, svetovanjem in učenjem starostnika ter s pomočjo svojcev bi želeli doseči, da bo ostal dementni starostnik čim dlje samostojen pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih aktivnosti. Za hranjenje dementnega starostnika je potreben čas in strpnost, zahteva tudi veliko znanja, dobro organizacijo dela, profesionalno medsebojno sodelovanje vseh članov negovalnega tima, sodelovanje svojcev, kakor vsakega posameznega starostnika.
Keywords: Ključne besede: demenca, dementni starostnik, prehranjevanje in pitje, hranjenje, zdravstvena nega
Published in DKUM: 11.06.2012; Views: 2951; Downloads: 394
Full text (432,84 KB)

Abstract: Vse pogosteje smo priča različnim katastrofam po svetu, ki privedejo do izrednih razmer. Slovenija je kot nekakšna oaza, ki jo posebno hude razmere večjih razsežnosti še niso prizadele. Vendar ne smemo pozabiti, da so nekateri kraji v Sloveniji že bili hudo prizadeti zaradi moči narave (poplave v Železnikih, plaz v Logu pod Mangartom). V kaosu in paniki, ki sta posledica katastrofe, se pogosto zaradi potrebe po lastnem preživetju pozabi na pomoč ljudem, ki niso zmožni samooskrbe. Med rizično skupino ljudi sodijo tudi starostniki. V diplomskem delu smo proučevali njihovo pripravljenost na različne izredne razmere in sposobnost samoreševanja. S starostjo se pojavijo različna obolenja, ki so pogosto vzrok pomanjkanja moči, volje in potrebnega znanja za lastno preživetje. S pomočjo anonimne ankete smo opravili raziskavo v Društvu upokojencev v Občini Sv. Jurij v Slovenskih goricah o pripravljenosti in izkušnjah starostnikov v primeru izrednih razmer. Ugotovili smo, da starostniki pričakujejo dobro osveščenost v primeru izrednih razmer, da je veliko takšnih, ki svojega doma ne bi zapustili, in da bi v takšnem primeru v večini poskušali sami poskrbeti zase in za svoje bližnje. Iz ankete še lahko ugotovimo, da več kot polovica anketiranih starostnikov še ni bila izpostavljena resnim izrednim razmeram. Večina starejših je menila, da je najtežje stanje izrednih razmer vojna, katero so posamezni anketirani doživeli v času druge svetovne vojne. Menimo, da bi se v primeru kakšnih večjih nesreč oz. katastrof morale organizirati skupine namenjene reševanju in oskrbi samo za potrebe starejšega prebivalstva ter da bi lastne družine oz. svojci starostnikov morali poskrbeti za njihovo varnost.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: izredne razmere, naravne nesreče, starostnik, osveščenost, reševanje
Published in DKUM: 18.05.2012; Views: 3452; Downloads: 401
Full text (783,51 KB)

Abstract: Kaj starostnik pričakuje od življenja v domu, je odvisno od subjektivnega sveta posameznika, na katerega vpliva tudi odnos družbe do starosti. Stari ljudje oblikujejo odnos do institucije že pred vstopom v dom, in sicer na podlagi družbeno predpisane vloge institucije in lastnih izkušenj z institucionalno obliko bivanja. Stičišče pričakovanj stanovalcev in medicinske sestre je prostor, v katerem se oblikuje medsebojni odnos. Življenje v instituciji zahteva kompromise, saj je posameznik le delček velike organizacije. Delo s starostniki je povezano s stalno komunikacijo, ki je del poklicnega delovanja medicinske sestre in terapevtsko sredstvo za pomoč starostniku in je namenjena predvsem zadovoljevanju potreb starostnika. Preko nje upoštevamo enkratnost starostnika, njegove želje in potrebe. Z raziskavo smo želeli ugotoviti kakovost medsebojnih odnosov med medicinsko sestro in starostnikom v domskem varstvu. V raziskavo je bilo vključenih 50 starostnikov. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, in tako smo dobili odgovore na raziskovalna vprašanja. Rezultati ankete so pokazali, da je odnos medicinskih sester do starostnikov prijazen in da sestre starostnikom dajejo občutek razumevanja, zaupanja in topline. Prav tako imajo starostniki možnost odločanja in izbire in medicinske sestre so pripravljene prisluhniti, kadarkoli starostniki to želijo.
Keywords: Ključne besede: starostnik, domsko varstvo, medicinska sestra, komunikacija, medsebojni odnosi
Published in DKUM: 02.02.2011; Views: 3933; Downloads: 590
Full text (7,02 MB)

Abstract: Duševno zdravje starostnikov pomembno vpliva na splošno zdravje. Depresija je med starostniki zelo pogosta. Združena je z visoko stopnjo morbiditete in mortalitete ter poteka pogosto neprepoznana. Velik del starejših ni deležen ustreznega ali pa sploh nobenega zdravljenja. V magistrskem delu smo raziskali problem prisotnosti depresivnosti pri starostnikih v bolnišnici, dejavnike tveganja, zdravljenje in zdravstveno nego starostnika z depresijo v bolnišnici s pomočjo Geriatrične lestvice depresivnosti (GLD) in to ob sprejemu in ob odpustu iz splošne bolnišnice. Raziskovalna metodologija. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali z delno odprtim vprašalnikom, namenjenim medicinskim sestram in z Geriatrično lestvico depresivnosti, ki so jo izpolnjevali starostniki sami ali ob pomoči medicinskih sester. V raziskavi je sodelovalo 162 starostnikov (starejših od 65 let), ki so bili hospitalizirani na Internem in Kirurškem oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto v obdobju od novembra 2009 do februarja 2010, in medicinske sestre, zaposlene na Internem in Kirurškem oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, s ciljem, ugotoviti delež depresivnih in nedepresivnih starostnikov, ocenjenih z GLD, na Internem in na Kirurškem oddelku splošne bolnišnice, ter najpogostejše somatske bolezni pri depresivnih starostnikih. Rezultati. Iz podatkov izhaja, da je delež starostnikov ob sprejemu, pri katerih je bila s pomočjo Geriatrične lestvice depresivnosti ugotovljena prisotnost depresivnosti, enak deležu starostnikov, pri katerih le-ta ni bila ugotovljena. Ob odpustu iz bolnišnice pa se je delež starostnikov, pri katerih je bila ugotovljena prisotnost depresivnosti povečal. V raziskavi so medicinske sestre menile, da želijo sprejeti novosti, s katerimi bi si olajšale delo (uporaba GLD) in s tem izboljšale kakovost zdravstvene nege starostnika. Hkrati pa opozarjajo na problem pomanjkanja znanja s področja zdravstvene nege depresivnega starostnika. Poudarjajo, da pri svojem delu na omenjenem področju niso bile najbolj uspešne in da za to nimajo časa. Sklep. Z raziskavo smo izpostavili problem v pomanjkanju znanja s področja zdravstvene nege depresivnega starostnika s strani medicinskih sester ter potrebo po poenoteni obravnavi prisotnosti depresivnosti s strani zdravstvenih delavcev. Pokazala se je potreba po izvajanju psihiatrične zdravstvene nege starostnika, potreba po razvoju dokumentacije psihiatrične zdravstvene nege, ter po izdelavi standardov psihiatrične zdravstvene nege in uvedbi raziskovanja iz omenjenega področja.
Keywords: Ključne besede: starostnik, depresivnost, Geriatrična lestvica depresivnosti
Published in DKUM: 12.11.2010; Views: 5402; Downloads: 1498  (1 vote)
Full text (3,00 MB)