| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 21
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Sporazumevanje učencev v različnih govornih položajih
Andreja Hvauc, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Posebnost ljudi, ki nas loči od živali, je, da se sporazumevamo z govorom. Govor se spreminja in primerno oblikuje v izbranih sporazumevalnih okoliščinah, za katere otroci slišijo prvič že v osnovni šoli. Narečje, čeprav ne več v prvotni obliki, predstavlja za večino osnovnošolskih otrok še vedno prvo in najmočnejše izrazno sredstvo. Otroci se v domačem okolju najprej srečajo z narečno obarvano slovensko besedo, šele nato, predvsem v osnovni šoli z branjem, pisanjem in govornim izražanjem, spoznajo knjižni jezik in se trudijo v ustreznih okoliščinah tudi v njem sporazumevati. Naloga učitelja v osnovni šoli je, da učence pouči in postopoma navaja na različne načine govorjenja glede na sogovorca in druge okoliščine sporočanja oziroma sporazumevanja. Pulkova v svojem članku Dialekti in usvajanje knjižnega jezika v osnovni šoli (2006) ugotavlja, da lahko narečni govor učencem v osnovni šoli pomaga in je temeljen za usvajanje knjižnega jezika. Po drugi strani pa meni, da lahko učenci v osnovni šoli usvajajo narečje tudi kot eno izmed socialnih zvrsti. V povezavi s tem spoznavajo ustreznost rabe narečnega govora ali knjižnega jezika glede na govorne okoliščine. Narečje je govor, ki se govori le na določenem zemljepisnem področju in ima zato precej enake in bistveno skupne lastnosti na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedni ravni. Govorno izražanje pa je odvisno tudi od drugih dejavnikov, kot so starost, okolje, v katerem posameznik živi, stopnja izobrazbe. V diplomski nalogi smo se odločili, da bomo naše teoretično znanje podkrepili tudi z empirično raziskavo, in sicer se bomo omejili le na eno manjše področje in natančneje predstavili raziskovani krajevni govor Rač. Raziskava je pokazala, da se učenci OŠ Rače v domačem kraju največkrat sporazumevajo narečno. Knjižnega jezika se učijo v šoli, in sicer z branjem, pisanjem in govornim izražanjem. Učenci se najbolj trudijo govoriti in pisati v knjižni slovenščini pri urah slovenskega jezika in književnosti. Dejstvo je, da tudi starši in učitelji veliko pripomorejo k usvajanju knjižnega jezika. Izobrazba staršev precej vpliva na govorno izražanje anketiranih, saj se starši z višjo izobrazbo sporazumevajo z anketiranimi predvsem v knjižnem jeziku. Naloga učiteljev pa je, da učence opozarjajo na njihovo nepravilno izreko besed. Zaključimo lahko, da so za govorno sporazumevanje res bistvene okoliščine sporočanja oziroma govorni položaj govorca.
Keywords: Ključne besede: sporazumevanje, usvajanje jezika, govorni položaj, narečje, knjižni jezik, učenci, osnovna šola, govor Rač
Published: 08.06.2009; Views: 3286; Downloads: 315
.pdf Full text (33,67 KB)

2.
ODNOS OSNOVNOŠOLCEV DO HRANE
Monika Čeh, 2009, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Temeljni namen uživanja hrane je dopolniti kemijske elemente, ki sestavljajo celice in tkiva človeškega telesa (Walker, 2004). Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu definiramo in opisujemo zdravo prehrano ter razlagamo, kakšen pomen ima le-ta na posameznikovo zdravje. Podrobneje nakazujemo načrtovanje dnevnih obrokov ter predstavljamo vrste alternativnih oblik prehranjevanja. V empiričnem delu diplomskega dela ugotavljamo, kakšno znanje imajo učenci različnih starosti o prehrani ter kakšna je vloga staršev in šole pri oblikovanju prehranjevalnih navad učencev.
Keywords: Ključne besede: zdrava prehrana, motnje hranjenja, prehranjevalne navade, osnovna šola, razredna stopnja.
Published: 15.04.2009; Views: 3809; Downloads: 661
.pdf Full text (3,20 MB)

3.
OSNOVNOŠOLCI IN ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA
Darja Cenin, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu Osnovnošolci in zdrav način življenja proučujemo pomen zdravega načina življenja med osnovnošolci. Osnovnošolci se v današnjem času zelo nezdravo prehranjujejo, poznajo drugačne navade pitja pijač kot nekoč in se gibljejo premalo. V teoretičnem delu predstavljamo relevantno literaturo v zvezi z raziskovalnim problemom. V empiričnem delu je predstavljena analiza raziskave med učenci Osnovne šole Jurij Dalmatin Krško, kjer smo preverjali količino popite pijače dnevno, izbiro najljubše pijače ob različnih priložnostih in znanje o pomenu pitja. V praktičnem delu smo predstavili naravoslovni dan Zdravo življenje z različnimi aktivnostmi, v katere so bili vključeni vsi učenci Osnove šole Jurij Dalmatin Krško.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: zdravo življenje, osnovna šola, učenci, pitje, naravoslovni dan
Published: 11.09.2009; Views: 2278; Downloads: 412
.pdf Full text (13,96 MB)

4.
ZNANJE IN ODNOS DO VODE V ZAČETKU DRUGEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE
Danica Žurga, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Snov, po kateri se naš planet Zemlja tako razlikuje od drugih planetov, je voda. Voda pokriva večji del površine, zato se iz vesolja vidi kot modro-bela krogla. Bela je zaradi hlapov, modra pa prav zaradi vode. Seveda je od vode odvisno vse življenje (Seymour in Girardet, 1991). Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena voda kot kemijski element, pojasnjene so njene lastnosti, nastanek tekočih voda in kroženje vode. Opozarjamo tudi na pomen vode, oskrbo z vodo in onesnaževanje vode. V nadaljevanju teoretičnega dela je podrobneje predstavljen pouk naravoslovja in tehnike v 4. in 5. razredu s stališča vode, prav tako pa so s stališča vode analizirani vsi učbeniški kompleti za pouk naravoslovja in tehnike v 4. in 5. razredu, ki jih je potrdil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje. V empiričnem delu ugotavljamo, kakšno znanje imajo o vodi učenci 4. in 5. razreda ter kakšna je vloga staršev in šole pri oblikovanju učenčevega odnosa do vode. Ključne besede: voda, značilnosti vode, znanje o vodi, naravoslovje in tehnika, osnovna šola.
Keywords: Ključne besede: voda, značilnosti vode, znanje o vodi, naravoslovje in tehnika, osnovna šola.
Published: 11.09.2009; Views: 2325; Downloads: 234
.pdf Full text (4,66 MB)

5.
PRIMERJAVA GOVORNIH NASTOPOV V SEDMEM IN DEVETEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Valentina Volavšek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V pričujočem diplomskem delu z naslovom Primerjava govornih nastopov v sedmem in devetem razredu osnovne šole sem se ukvarjala s problematiko usposabljanja učencev omenjenih razredov v govornem nastopanju. Glavni cilj je bil v okviru poslušanja in analize govornih nastopov v sedmem in devetem razredu razrešiti raziskovalni problem, tj. preučiti in ovrednotiti prednosti in slabosti izvajanja govornih nastopov v sedmem in devetem razredu ter na podlagi primerjave učencev obeh razredov prikazati razlike. Na osnovi rezultatov sem želela dokazati, da se je z vajo možno naučiti veščin govornega nastopanja. V teoretičnem delu sem predstavila in primerjala cilje starega in prenovljenega učnega načrta, ki jih morajo učenci dosegati pri govornem nastopanju v sedmem in devetem razredu, ter izpostavila razlike vsebin obeh učnih načrtov. Po preučitvi strokovne literature sem prikazala, kakšna mora biti zgradba govornega nastopa in kakšne priprave so potrebne, da je govorni nastop dober tako v svoji vsebini kot tudi izvedbi. V empiričnem delu sem predstavila lastni ocenjevalni kriterij, s pomočjo katerega sem analizirala, primerjala in vrednotila poslušane govorne nastope učencev, nato pa sem prikazala še prednosti in pomanjkljivosti govornih nastopov. Govorne nastope in njihovo ocenjevanje sem primerjala med učenci različnih razredov in prišla do naslednje ugotovitve: učenci devetega razreda so načeloma bolje izvajali govorne nastope na vseh ocenjevalnih ravneh (v primerjavi s sedmošolci je bila vidna manjša uporaba pisne predloge pri izvajanju govornih nastopov, učenci niso izgubljali stika s poslušalci zaradi govora, ki bi bil naučen na pamet, učenci so se dobro otresli treme, pri izvajanju govornega nastopa so upoštevali besedilno vrsto in bolje razporejali vsebino kot sedmošolci, pri izvajanju govornega nastopa so uporabljali bogatejši besedni zaklad in izkoriščali svojo zmožnost skladenjske raznolikosti, trudili so se upoštevati pravorečno normo, njihova uporaba mašil je bila majhna, med govorom so poskušali govoriti razumljivo, zborno, ponazorila so bila privlačna, prav tako pa so se bolje zavedali časovnega okvira, v katerem so morali izpeljati nastop ipd.).
Keywords: Ključne besede: osnovna šola, govorni nastop, sedmi razred, deveti razred, primerjava.
Published: 25.11.2009; Views: 2401; Downloads: 269
.pdf Full text (1,13 MB)

6.
RAZVOJ OSNOVNEGA ŠOLSTVA V HOČAH
Janja Fideršek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem predstavila zgodovino in razvoj šolstva v Hočah in opisala začetke nastajanja osnovnega šolstva na Slovenskem skozi posamezna obdobja. Zgodovino kraja sem predstavila z geografskim pregledom in zgodovinskim pregledom. Zgodovinski pregled obsega kraj v pradavnih časih, čas prve in druge svetovne vojne ter čas med obema vojnama. Prikazala sem tudi dve krajevni znamenitosti, grad Hompoš in cerkev Sv. Jurija. Prvi pisni dokument o organiziranosti poučevanja v Hočah je iz leta 1641. Letnica 1750 prikazuje začetek rednega šolanja v Hočah. Poučevanje je bilo organizirano v skupini oziroma v enem razredu. Leta 1875 je bila šola razširjena na trirazrednico. Zaradi pomanjkanja prostora so začeli razmišljati o povečanju prostora za učence. Po dolgem času je prišlo do gradnje nove šolske stavbe v letu 1895. V tej stavbi so bili trije razredi, stanovanje za šolskega upravitelja, enega učitelja in kabinet za učila. Leto 1958 je za osnovno šolstvo pomenilo najpomembnejšo prelomnico po II. svetovni vojni, saj je bila uzakonjena osemletna osnovna šola kot edina oblika obveznega osnovnega šolstva. Osnovna šola je bila osemletna do leta 2000, ko je bila postopoma uvedena devetletna osnovna šola. S tem so vsi, ki so obiskovali osemletno osnovno šolo, iz petega šli v sedmi razred.
Keywords: Ključne besede: šola, izobraževanje, šolstvo, osnovna šola, zgodovina šolstva, šolstvo v Hočah, Osnovna šola Dušana Flisa Hoče
Published: 04.06.2010; Views: 2104; Downloads: 364
.pdf Full text (1,77 MB)

7.
VLOGA DOMAČIH NALOG DANES
Vesna Sovič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Vloga domačih nalog naj bi se v procesu posodabljanja pouka močno spremenila. Domače delo ni več le golo ponavljanje in utrjevanje znanja, ampak mnogo več. Postalo je produktivnejše. Namen empiričnega dela diplomskega dela z naslovom »Vloga domačih nalog danes« je proučiti posredovanje, izvrševanje in preverjanje domačih nalog v prvih petih razredih osnovne šole danes ter osvetliti učiteljevo vrednotenje domačih nalog. Rezultati kažejo, da je tradicionalna domača naloga še precej prisotna. Prevladuje posredovanje domačih nalog ponavljanja, utrjevanja, poglabljanja in razširjanja znanja. Večina učencev redno opravlja domače naloge, za kar dnevno porabi od 15 do 45 minut. Učitelji razrednega pouka vsak dan preverjajo domače naloge, včasih individualno, včasih skupinsko, odvisno od vrste domače naloge. Slednjič izpostavljamo, da je za učitelje domača naloga obveznost, s katero učenec doma predvsem utrjuje, ponavlja in poglablja učno snov.
Keywords: Ključne besede: tradicionalni pouk, sodobni pouk, osnovna šola, učitelj razrednega pouka, domača naloga
Published: 17.06.2010; Views: 2869; Downloads: 375
.pdf Full text (597,28 KB)

8.
UPORABA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE PRI UČITELJEVEM DELU V PRVEM IN DRUGEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Katja Šafer, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Področje vzgoje in izobraževanja je že v preteklih desetletjih prejšnjega stoletja doživljalo velike spremembe, saj se je med drugim moralo spoprijeti z vedno večjimi zahtevami sodobne družbe, ki se nanašajo na vključevanje in vedno večjo uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) v šoli. Šolstvo se je informatiziralo in sprejelo uporabo IKT kot del vsakdana, saj prav na vsa družbena področja prodirajo dosežki avtomatizacije, elektronike in kibernetike in nujno je, da se mladina na to ustrezno pripravi (Blažič idr., 2003, str. 257). Brez vključevanja IKT v različne segmente vzgoje in izobraževanja si sodobnega načina pouka in učenja torej ni več mogoče predstavljati, saj nam nudi nove možnosti preoblikovanja izobraževanja, nove zmožnosti in kapacitete za učenje, nedvomno pa učitelju tudi olajša delo. K tem novodobnim spremembam pa lahko veliko prispeva tudi izobražen in osveščen e-kompetenčni učitelj. Le takšni učitelji so lahko dandanes optimalno učinkoviti pri svojem delu, prav tako pa bodo lahko dosegali več zastavljenih ciljev (Newhouse, 2002b, povz. po Brečko in Vehovar, 2008, str. 140). V diplomskem delu je prikazana uporaba IKT pri učiteljevem delu v prvem in drugem triletju osnovne šole, in sicer učiteljev odnos do uporabe IKT v vzgojno-izobraževalnem procesu, mnenje o opremljenosti šol z IKT, pogostost uporabe IKT pri pouku in izven pouka, predmeti in dejavnosti uporabe IKT, uporaba in znanje o uporabi izbrane programske ter strojne učne opreme, uporaba e-gradiv pri pouku, predmeti, pri katerih je uporaba e-gradiv najpogostejša, usposobljenost učiteljev za delo z IKT, vloga učitelja v primerjavi z IKT in najpomembnejše prednosti, ki jih učitelji pripisujejo vključevanju in uporabi IKT v šoli.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: osnovna šola, vzgoja in izobraževanje, učitelj, prvo in drugo triletje, informacijska družba, informatizacija šolstva, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), e-izobraževanje, e-gradiva, učenje na spletu.
Published: 17.06.2010; Views: 3634; Downloads: 431
.pdf Full text (3,03 MB)

9.
RAZLIKA V DOŽIVLJANJU STRESA UČITELJEV NA PODEŽELSKIH IN MESTNIH ŠOLAH
Nataša Beč, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Stres predstavlja »bolezen sodobnega časa«, ki se odraža na različnih področjih človekovega delovanja. Eden izmed zelo stresnih poklicev je vsekakor poklic učitelja. Namen diplomske naloge je ugotoviti razlike v prisotnosti stresa pri učiteljih na podeželskih oziroma mestnih šolah. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili termin stresa, ob tem pa poudarili, da je poleg negativnega stresa prisoten tudi pozitiven. Opredelili smo stresorje, še posebej tiste, ki povzročajo stres pri pedagoškem delu, opisali simptome in posledice stresa, potek stresne situacije in kako le—te vplivajo na zdravje in na delo učitelja, ter z nekaj napotki za njegovo premagovanje, omogočili potencialno obvladovanje stresa. Predstavljene so tudi prednosti in slabosti življenja na podeželju in v mestu. V empiričnem delu smo s pomočjo ankete, ki je bila narejena na podeželskih in mestnih osnovnih šolah na severovzhodu Slovenije, ugotavljali prisotnost stresa pri učiteljih in razlike v pojavnosti in izraženosti stresa pri učiteljih, ki poučujejo na podeželskih in v mestnih šolah. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike med učitelji glede na status šole pri zadovoljstvu učiteljev s svojim delom; pri možnosti izražanja občutkov, želja in potreb učiteljev ter pri medosebnih odnosih. Delo kot vzrok skrbi oz. stresa; pogostost občutkov napetosti, stresa ali velikega pritiska in prisotnost stresa pri delu in v življenju učiteljev pa so vprašanja, ki so dala razlike glede na delovno dobo učiteljev. Pri telesnih, psihičnih, vedenjskih znamenjih, različnih stresnih dogodkih, slabih razvadah, reakcijah v stresni situaciji in sproščanju stresa pa nismo ugotovili bistvenih razlik niti glede na status šole niti glede na delovno dobo. V empiričnem delu smo s pomočjo ankete, ki je bila narejena na podeželskih in mestnih osnovnih šolah na severovzhodu Slovenije, ugotavljali prisotnost stresa pri učiteljih in razlike v pojavnosti in izraženosti stresa pri učiteljih, ki poučujejo na podeželskih in v mestnih šolah. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike med učitelji glede na status šole pri zadovoljstvu učiteljev s svojim delom; pri možnosti izražanja občutkov, želja in potreb učiteljev ter pri medosebnih odnosih. Delo kot vzrok skrbi oz. stresa; pogostost občutkov napetosti, stresa ali velikega pritiska in prisotnost stresa pri delu in v življenju učiteljev pa so vprašanja, ki so dala razlike glede na delovno dobo učiteljev. Pri telesnih, psihičnih, vedenjskih znamenjih, različnih stresnih dogodkih, slabih razvadah, reakcijah v stresni situaciji in sproščanju stresa pa nismo ugotovili bistvenih razlik niti glede na status šole niti glede na delovno dobo.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: stres, stresorji, posledice stresa, premagovanje stresa, razredni učitelj, osnovna šola, prednosti in slabosti, podeželje – mesto
Published: 11.10.2010; Views: 2087; Downloads: 188
.pdf Full text (488,08 KB)

10.
MOTIVIRANOST UČENCEV PRI PREDMETU DRUŽBA V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Renata Mlakar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Redkokdo z veseljem opravlja stvari, ki jih mora. To je še toliko bolj značilno za učence, zato je pomembno, da so le-ti za učenje ustrezno motivirani. Mnogo bolj zaželena in učinkovita kot zunanja je notranja motivacija. Tega se vedno bolj zavedajo tudi učitelji, ki poskušajo z ustreznimi pristopi k učenju poiskati zanimanje ter vzbuditi radovednost pri učencih. Kljub temu pa je večina učencev takih, ki so za učenje predvsem zunanje motivirani in se učijo zaradi ocen, nagrad in pričakovanj staršev, oziroma zato da se izognejo kaznim in grajam. Ker je osnovno vprašanje tega diplomskega dela, kaj učence pri pouku družbe najbolj motivira, se tako teoretični kot empirični del naloge nanašata prav na to tematiko. V teoretičnem delu so predstavljene naslednje teme: motivacija, motivi, potrebe, motivacijski cilji, učna motivacija in njeni elementi, motivirani in nemotivirani učenci, predmet družba, učne oblike in metode ter didaktične igre. V empiričnem delu smo ugotavljali priljubljenost predmeta družba med učenci in njihovo časovno obremenjenost za učenje tega predmeta doma. Anketiranje smo izvedli z 160-imi učenci 4. razredov osnovnih šol. Rezultati ankete kažejo, da je predmet družba bolj všeč dekletom kot fantom. Najpogostejša razloga priljubljenosti predmeta družba med temi učenci sta zanimiva in poučna učna snov ter pestra in razgibana učna ura. Med poukom jih najbolj motivira delo z novo tehnologijo (avdiovizualna sredstva), razne igre, kvizi, uganke ter neposreden stik z okoljem in predmeti. Večina učencev meni, da so pri tem predmetu uspešni in se ga doma radi učijo. Najbolj pa jih k učenju spodbujajo lepa ocena, temu sledi pohvala učiteljice/staršev in veselje, da se nekaj novega naučijo (statistično bolj značilno za dekleta).
Keywords: KLJUČNE BESEDE: Osnovna šola, učenci 4. razreda, predmet družba, motivacija
Published: 22.10.2010; Views: 2805; Downloads: 200
.pdf Full text (822,66 KB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica