Search the digital library catalog

Abstract: POVZETEK Diplomsko delo New Deal s posebnim ozirom na Slovence v Združenih državah Amerike opisuje obdobje velike gospodarske krize,premike na notranjem političnem prizorišču ZDA, ukrepe demokratske zvezne vlade za rešitev krize in odziv dveh slovenskih izseljenskih časopisov v zvezi s tem. Prvi del naloge se posveti krajšemu opisu gospodarske krize, oz. depresije. Zanimalo me je, kako je krizo doživljal delavski in kmečki sloj, ter seveda posledice, ki so se kazale v demonstracijah proti množičnemu odpuščanju in vnemi velekapitala, da z zmanjševanjem mezd in delovnih mest ohrani svoj položaj. Seveda nisem mogla zaobiti velike politične spremembe, ki jo je s seboj prinesla gospodarska depresija. Dolgoletna vladavina republikancev se je sesula in kriza je na površje prinesla napredno misleče demokrate z za takratni čas naprednimi načrti gospodarske obnove. New Deal je s svojimi programi pomenil prelomnico v zgodovini ZDA. Nikoli prej še zvezna vlada ni prevzela nase odgovornosti za slab gospodarski položaj in v smeri tega tudi tako ukrepala. Resda je imel program New Deala tudi slabosti in dežela ni okrevala tako, kot si je želel njegov, ombudsman, predsednik Roosevelt in zagovorniki programa. A je vendarle prinesel zakone, na katerih so lahko naslednje generacije gradile naprej. Drugi del naloge je posvečen pregledu slovenskega izseljenskega tiska v ZDA v desetletnem obdobju. Prikaže odzive dveh časopisov različnih ideoloških usmeritev: liberalno-socialistične Prosvete in klerikalnega časnika Ameriški Slovenec. Prikazani so odzivi in primerjava le-teh v obeh časopisih na gospodarsko krizo in na ukrepe New Deala.  
Keywords: KLJUČNE BESEDE: gospodarska kriza, New Deal, Franklin Delano Roosevelt, delavsko gibanje, Amerikanski Slovenec, Prosveta, slovenski izseljenci v ZDA
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 2272; Downloads: 121
Full text (1,10 MB)

Abstract: V diplomskem seminarju smo podrobneje proučevali problem kako revitalizirati podjetje ko to zaide v fazo zatona. Diplomski seminar smo razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo podrobneje opredelili pojem podjetnika in podjetništvo nasploh; življenjski cikel podjetja in produkta; predstavili kakšna je povezava med podjetništvom in inoviranjem ter življenjskim ciklom; predstavili vzroke kdaj in zakaj podjetje pride v situacijo, ko se mora revitalizirati ter zakonodajo, ki jo mora podjetje spoštovati pri revitalizaciji in iskanju rešitev iz krize. V empiričnem delu pa smo na podlagi intervjuja z direktorjem družbe in predhodnih izkušenj ter informacij, ki smo jih pridobili na praktičnem usposabljanju v obravnavanem podjetju ugotovili vzrok zakaj je podjetje zašlo v krizo ter na kakšen način so se lotili reševanja krize. Ugotovili smo, da so za reševanje krize pripravili strategijo razvoja do leta 2015, ki so jo razdelili na dva dela. Prvi del je bil poslovni, v katerem so bile opredeljene dejavnosti s katerimi se bo podjetje ukvarjalo, cenovna politika ter ciljni kupci in trgi. Drugi del pa je zajemal finančno prestrukturiranje podjetja z iskanjem strateškega partnerja. Kot je razvidno iz primera podjetja ter iz priložene bilance stanja in izkaza poslovnega izida je finančni del v celoti uspel, saj so podatki za prvi dve leti odlični in vsi zastavljeni cilji so izpolnjeni. Podjetju je uspelo poenotenje družabnikov in lastnikov, da so pripravljeni na takšno rešitev tudi za ceno kompromisov, kakšna bo končna ocena pa bo razvidno komaj takrat, ko bo v podjetje vstopil novi strateški vlagatelj.
Keywords: Ključne besede: podjetništvo, podjetnik, kriza podjetja, vzroki za nastanek krize, reševanje krize, vodenje podjetja.
Published in DKUM: 25.11.2013; Views: 1526; Downloads: 157
Full text (1,50 MB)

Abstract: Različni avtorji različno opredeljujejo krizo podjetja. Če posplošimo, bi lahko rekli, da je kriza neugodno, nezaželeno in kritično stanje v podjetju, nastalo tako zaradi zunanjih kakor tudi notranjih vzrokov in neposredno ogroža njegov obstoj. Podjetja se vsakodnevno srečujejo s problemi, katerim se ni moč izogniti, vendar pa jih lahko napovemo ali vsaj nekatere med njimi. Vzroki, ki privedejo podjetje v krizo so torej notranji in/ali zunanji. Velikokrat sta za krizno situacijo kriva finančni management in poslovodstvo, ki nima dovolj dobrega nadzora nad računovodstvom in financami ali pa ima neprimeren stil vodenja podjetja. Na nastanek krize lahko prav tako vplivajo zunanji dejavniki, kot so npr. spremembe v panogi, splošna gospodarska kriza in posledično zmanjšanje investicij. Zato pa je zelo pomembno, da vodstvo podjetja spozna simptome in vzroke krize dovolj hitro oziroma pravočasno, da podjetje ne zaide v še hujše težave ali na koncu celo v stečaj. Poznamo različne vrste kriz in tudi avtorji jih različno opredeljujejo. Lahko jih opredelimo glede na plačilno sposobnost, glede na jakost krize, glede na njeno obvladljivost, glede na ogroženost podjetniških ciljev ipd.. Vsaka kriza se mora razviti v naslednjo fazo, kar pomeni, da pride do njene razrešitve ali do propada podjetja. Do razrešitve krize pa se lahko pride tudi s prisilno poravnavo. Prisilna poravnava je ukrep, s katerim se dolžniku omogoči trajno izboljšanje finančnega položaja in nemoteno nadaljevanje poslovanja. Torej z uvedbo postopka prisilne poravnave, katerega posledica je zmanjšanje oziroma odložitev plačila zapadlih obveznosti do upnikov, se ekonomsko-finančno stanje podjetja lahko tudi dolgoročno utrdi. Prisilna poravnava je sestavljena iz predhodnega in glavnega postopka. Začne se z njenim predlogom, postopek pa začne teči, ko je s strani sodišča izdan sklep o začetku postopka prisilne poravnave. Dolžnik mora h predlogu prav tako predloži načrt finančnega prestrukturiranja podjetja. Da se postopek prisilne poravnave lahko izpelje, se morajo z njim strinjati upniki. Najslabši možen scenarij za izhod iz krize je propad podjetja oziroma stečaj. Za stečaj se je potrebno odločiti takrat, ko druge oblike reševanja podjetja več ne pridejo v poštev. S stečajem dosežemo to, da neko podjetje, ki prinaša izgubo, čim prej ustavimo. Predlog za začetek stečajnega postopka lahko vloži dolžnik, upnik ali osebno odgovorni družbenik. Nahajamo se v obdobju recesije in finančne težave v podjetjih so skorajda neizbežne. Tudi gradbeno podjetje MTB, d.o.o. se je spopadlo s finančnimi težavami. Zaradi neuspešnega poslovanja, ki ima svoje izvore v skrajno neugodnih razmerah, v katerem deluje gradbeništvo, in ki ne zagotavlja več pozitivnega denarnega toka, so se v podjetju zelo hitro povečale obveznosti in sicer tako iz financiranja kakor tudi iz poslovanja. Vedno večje obveznosti, so začele povzročati vedno večjo plačilno nesposobnost in podjetje ni videlo druge možnosti, kot da je 31.3.2010 vložilo predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Upniki so v mesecu dni po objavi oklica morali prijaviti svoje terjatve, dne 14.9.2010 pa so bili pozvani h glasovanju o prisilni poravnavi. 28.10.2010 je bila prisilna poravnava nad podjetjem MTB, d.o.o. sprejeta s 83,41 odstotki. Družba se je v nadaljnjem poslovanju v izredno težkih pogojih trudila, da bi poslovali likvidno, a ko so se poplačale obveznosti iz financiranja je nastajala izguba. Podjetje je izvajalo tudi nekatere ukrepe iz Načrta finančnega prestrukturiranja, a vse to ni bilo dovolj. Kasneje podjetje več ni imelo druge rešitve, kot da vloži predlog o začetku stečajnega postopka. Dne 21.3.2011 je sodišče izdalo sklep o stečaju podjetja MTB, d.o.o..
Keywords: Ključne besede: kriza, kriza podjetje, gradbeništvo, prisilna poravnava, stečaj, finančno prestrukturiranje, Zakon o finančnem prestrukturiranju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, …
Published in DKUM: 23.05.2012; Views: 2776; Downloads: 289
Full text (1,61 MB)

Abstract: Velika gospodarska kriza, ki traja že skoraj štiri leta, se je začela v ZDA. Kot začetek krize večina stroke navaja pok ameriškega balona drugorazrednih hipotekarnih posojil, poleti leta 2007. Propadati so začele velike finančne institucije v ZDA in kasneje po vsem svetu. To je povzročilo nevšečnosti številnim podjetjem, ki so imela likvidnostne težave, saj kar naenkrat ni bilo mogoče dobiti posojila. Tudi investitorji so bili glede prihodnosti zadržani in negotovi. Večina podjetij na krizo ni bila pripravljena, kar pomeni, da niso imeli rešitev za izhod iz nje. Vodilno vlogo v podjetjih so prevzeli krizni managerji. Kriza je zaradi upadanja prodaje vplivala na zmanjšanje prihodkov v podjetjih. Kar je sorazmerno s prihodki potrebno zmanjšati tudi stroške, je v tem času bil še kako potreben dobro zasnovan kontroling, ki je predvideval, kje se ti stroški lahko zmanjšajo, po drugi strani pa podjetju čim prej zagotovil, da bo spet povečalo prodajo in s tem prihodke. Pri zagotavljanju dolgoročnega razvoja in obstoja podjetja je izredno pomembna vloga stroškov. Poslovodniki oziroma kontrolerji morajo biti usmerjeni v prihodnost, pri tem pa misliti in delovati ciljno in koristno. Vsako podjetje mora imeti razvito strateško planiranje, s katerim razkriva svojo vizijo, poslanstvo in izbrane strategije. Poslovodstvo izbere tiste strategije, ki ob sinergiji različnih poslovnih področij in funkcij ustvarjajo največjo konkurenčno prednost podjetja, kar je lahko bistvenega pomena za znižanje stroškov podjetja.
Keywords: Ključne besede: Kriza, kontroling, uravnoteženi sistem kazalnikov, strategija, strateški cilj.
Published in DKUM: 19.01.2012; Views: 1958; Downloads: 251
Full text (669,89 KB)

Abstract: Finančna kriza, ki predstavlja premik gospodarstva iz ravnovesne točke visokega outputa in delujočega finančnega trga v točko upadanja outputa, vodi v razpad finančnih trgov, le to pa poslabša gospodarske razmere na realnih trgih. Hipotekarna kriza, ki se je začela v ZDA kot pok nepremičninskega balona, se je prenesla na finančne trge ter preko ZDA v Evropo in ostale dele sveta, ter iz finančnega sektorja na realni sektor, kjer je tudi hipotekarni povod nastal. Finančno gospodarska kriza je poostrila razmere v panogi gradbeništva tako v ZDA, kot tudi v EU in v Sloveniji. Medtem ko gradbeni sektor v ZDA in določenih državah EU postopoma okreva, pa Slovenija spada med države, kjer se je položaj gradbeništva celo poslabšal. Tako je gradbeništvo po nekaj letni gradbeni konjunkturi doživelo močan upad gospodarske aktivnosti, ki kljub okrevanju ostalih panog v slovenskem gospodarstvu še vedno upada. Odvisnost gradbeništva od kreditne aktivnosti se je v času poostrenih finančnih razmer izkazala za njegovo »Ahilovo peto«. Okrevanje gradbeništva bo dolgotrajen proces, v katerem se bodo gradbena podjetja še nadalje soočala s svojimi težavami kot so pomanjkanje usposobljene delovne sile, visoka raven konkurence, likvidnostne težave, plačilna nedisciplina. Kako hitro bo slovensko gospodarstvo in gradbeništvo okrevalo od svetovne finančne krize bo odvisno od razmer v mednarodnem okolju in finančnih trgih ter od vladnih ukrepov. Trenutne poostrene razmere dajejo slovenskemu gospodarstvu in gradbeništvu jasen signal, da je potrebno njihovo prestrukturiranje.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: finančna kriza, kreditni krč, kriza v gradbeništvu, dejavniki v gradbeništvu, okrevanje gradbeništva, Slovenija.
Published in DKUM: 29.08.2011; Views: 4030; Downloads: 564
Full text (2,92 MB)