| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
IZKUSTVENO UČENJE (NARAVOSLOVNI POSKUSI) PREDŠOLSKIH OTROK OB MORSKI OBALI
Martina Štampar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je opredeliti izkustveno učenje in vlogo naravoslovnega poskusa v predšolskem obdobju ter predstaviti možnosti in praktične primere izvajanja dejavnosti v naravnem okolju — ob morju. Temelji naloge so bili usmerjeni v pridobivanje otrokovih novih izkušenj in znanj oziroma v preverjanje prvotnih zamisli otrok in postavitve naravoslovnega poskusa kot temelja, ki pomaga otroku lastno zamisel potrditi in nadgraditi ali jo spremeniti in razumeti. Tako je bila otrokom dana možnost, da pred oziroma ob izvajanju naravoslovnih poskusov oblikujejo lastna vprašanja, zamisli in ideje ter s tem iščejo nove možnosti, razmišljajo in se ukvarjajo z rešitvijo problema. Ob končanih dejavnostih nas je zanimal tudi prenos pridobljenega znanja in izkušenj na vrstnike ter ostale udeležene otroke na letovanju. Podatki so pridobljeni z opazovanjem 16 otrok, starih od 5 do 6 let. Rezultati so predstavljeni tabelarično.
Keywords: Ključne besede: izkustveno učenje, naravoslovni poskus, igra, naravoslovje, naravoslovne kompetence, vprašanja.
Published: 07.04.2010; Views: 4912; Downloads: 687
.pdf Full text (1,81 MB)

2.
Geografsko in okoljsko izobraževanje v slovenskih splošnih gimnazijskih programih
Evelina Katalinić, 2011, master's thesis

Abstract: POVZETEK Magistrsko delo Geografsko in okoljsko izobraževanje v slovenskih splošnih gimnazijskih programih je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljena: • definicija in pomen okoljskega izobraževanja kot ene izmed dimenzij vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, • umeščenost učnega načrta Geografija (1998 in 2008), kurikula Okoljska vzgoja (2008) in učnega načrta Študij okolja (2008) v predmetnik splošnih gimnazij ter primerjava njihove ciljne naravnanosti okoljskega izobraževanja, • primeri dobrih praks kvalitetnega okoljskega izobraževanja na internacionalnem in nacionalnem nivoju, • značilnosti razvoja geografskih učnih pristopov in metod k okoljskemu izobraževanju zadnje desetletje. V empiričnem delu so predstavljeni: • rezultati vrednotenja učnega načrta Geografija splošnih gimnazijskih programov (1998 in 2008) v Sloveniji z vidika vključenosti okoljskih učnih ciljev, na podlagi primerjalne analize po izbranih kriterijih, • rezultati vrednotenja učnega načrta Okoljska vzgoja (2008) z vidika vključenosti geografskih učnih ciljev na podlagi primerjalne analize po izbranih kriterijih, • rezultati vrednotenja učnega načrta Študij okolja (2008) z vidika vključenosti geografskih učnih ciljev na podlagi primerjalne analize po izbranih kriterijih, • predlogi terenskih in problemskih nalog predmetnega področja geografije s poudarkom na akcijskih ciljih okoljskega izobraževanja kot primer učnih pristopov, ki temeljijo na izkustvenem učenju. Sklep magistrskega dela se nanaša na ugotavljanje potrebe po poudarku ciljev okoljskega izobraževanja, z ustreznimi izhodišči za njihovo didaktično uporabo znotraj obstoječa učnega načrta geografije (2008), njihovi ustrezni učbeniški podprtosti ter načrtnem usposabljanju učiteljev geografije za strokovno izvajanje tovrstnih vsebin, kar je v skladu z mednarodnimi tendencami razvoja okoljskega in geografskega izobraževanja (UNECE, IGU).
Keywords: Ključne besede: okoljsko izobraževanje, trajnostni razvoj, geografija, izkustveno učenje
Published: 09.07.2012; Views: 1736; Downloads: 245
.pdf Full text (2,22 MB)

3.
NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE OBRAVNAVE ŽIVLJENJSKIH PROSTOROV NA RAZREDNI STOPNJI PREKMURSKIH OSNOVNIH ŠOL
Nuša Pintarič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Pričujoče diplomsko delo je razdeljeno na dva dela – teoretični in empirični. V teoretičnem delu predstavljamo učna načrta Spoznavanje okolja in Naravoslovje in tehnika, podrobneje opredelimo pomen izkustvenega učenja s poudarkom na naravoslovju in predstavimo različne življenjske prostore. V drugem delu diplomskega dela, empiričnem delu, predstavljamo rezultate, podrobnejšo analizo in ugotovitve empirične raziskave, v katero je bilo zajetih 84 učiteljev, ki poučujejo v mestnih in vaških šolah v Prekmurju. Z empirično raziskavo smo želeli ugotoviti prisotnost obiska življenjskih prostorov v procesu načrtovanja in izvajanja rednega vzgojno-izobraževalnega dela učiteljev v Prekmurju, ki poučujejo na razredni stopnji. Pridobljena empirična spoznanja razkrivajo, da anketirani učitelji kljub bližini najrazličnejših življenjskih prostorov le-te ne obiskujejo pogosto. Kot glavne razloge za načrtovanje navajajo bližino življenjskega prostora, njihov lasten interes in interes učencev, kot razloge za nenačrtovanje pa navajajo denar, neomenjenost v nacionalnem učnem načrtu in neskladnost z letnim delovnim načrtom.
Keywords: Ključne besede: Spoznavanje okolja, Naravoslovje in tehnika, izkustveno učenje, življenjski prostori
Published: 09.05.2012; Views: 1746; Downloads: 127
.pdf Full text (7,04 MB)

4.
NAZORNOST POUKA V OSNOVNI ŠOLI S PRILAGOJENIM PROGRAMOM V FUNKCIJI IZKUSTVENEGA UČENJA
Alenka Corso, 2013, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK V diplomskem delu raziskujemo, kako pomembna sta učiteljem v osnovni šoli s prilagojenim programom nazornost in izkustveno učenje. Teoretične osnove smo osvetlili z metodo teoretičnega preučevanja ustrezne literature. Nazornost ima pri pouku na osnovni šoli s prilagojenim programom ter pri pouku nasploh izreden pomen. Z nazornimi sredstvi, ki so učiteljem na razpolago, pridobijo na času, razlaga je tako hitrejša in lažja. Lažje pomnjenje in razumljivost učne snovi dosežejo s čutno in z notranjo nazornostjo. Tudi kot motivacijsko sredstvo ima nazornost velik pomen, kajti z njeno pomočjo učitelji pritegnejo in zadržijo pozornost učencev. Na osnovni šoli s prilagojenim programom je treba biti pozoren, da so izbrana ponazorila primerna in da nimajo ravno nasprotnega učinka na nazornost pouka. Učitelji morajo tudi z živo besedo ponazoriti in ustvariti določeno vzdušje. S tem omogočijo učencem lažje razumevanje in pomnjenje. V empiričnem delu smo predstavili rezultate empiričnega raziskovanja zastavljenega problema. Rezultati raziskave kažejo, da učitelji nazornost in izkustveno učenje uvrščajo med zelo pomembne didaktične pojave, značilnosti pouka pri vseh predmetih. Pomembnejša se jim zdita na razredni stopnji pouka, ker mora biti pouk na tej stopnji bolj neposredno doživljajski, hkrati potrebujejo učenci na tej stopnji več konkretnih primerov.
Keywords: Ključne besede: nazornost, izkustveno učenje, osnovna šola s prilagojenim programom.
Published: 08.07.2013; Views: 884; Downloads: 136
.pdf Full text (1,70 MB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica