| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Analiza telesne teže med delavci v proizvodnji in administrativnimi delavci
Ivanka Ratej, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Telesna teža, normalna, prekomerna ali prenizka zelo opazno vpliva na človekov videz in njegovo samopodobo. Velika večina ljudi ji posveča potrebno pozornost. Službe, ki se ukvarjajo z zdravstvenim varstvom aktivne populacije morajo izobraževati delavce v delovnih organizacijah o zdravi prehrani in vzpodbujati k normalni prehranjenosti sebe in svojih družin. Vsak posameznik bi moral skrbeti za zdravo prehranjevanje in vzdrževanje normalne telesne teže, s tem pa tudi za svoje zdravje. Namen: Na osnovi analize telesne teže smo želeli ugotoviti ali imajo delavci v proizvodnji višjo telesno težo kot delavci v administraciji in ali izobrazba vpliva na telesno težo delavcev. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Retrospektivna študija je zajemala podatke, ki so bili zbrani v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica v Dispanzerju medicine dela, prometa in športa v letu 2008. Vzorec zajema 50 delavcev v administraciji in 50 delavcev v proizvodnji. Za opredelitev stopenj debelosti smo uporabili indeks telesne mase. Rezultati: Raziskava je pokazala, da izobrazba, delovno mesto in spol vplivajo na telesno težo, vendar ne v tolikšni meri, kot smo pričakovali. Prenizke telesne teže in hude debelosti v raziskavi nismo zasledili. Razprava: Z zdravim prehranjevanjem zdravje varujemo in sočasno preprečujemo številne dejavnike tveganja za nastanek različnih obolenj. Dejstvo je, da izobrazba vpliva na telesno težo, kakor tudi osveščenost delavcev v delovnih organizacijah in ljudi na splošno o zdravem načinu prehranjevanja ter vplivu telesne teže na zdravje.
Keywords: Ključne besede: proizvodni delavci, administrativni delavci, telesna teža, indeks telesne mase, debelost.
Published: 18.09.2009; Views: 2177; Downloads: 245
.pdf Full text (816,07 KB)

2.
DOLŽNOSTI PACIENTOV V ZDRAVSTVENEM SISTEMU
Nataša Simunič, 2012, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo predstavili dolžnosti pacientov v zdravstvenem sistemu. Z raziskavo smo ugotovili poznavanje dolžnosti pacientov po Zakonu o pacientovih pravicah in dolžnostih, med pacienti in zdravstvenimi delavci, ter stopnjo upoštevanja in spoštovanja zakona o pravicah in dolžnostih. Prav tako smo opisali zakone, ki vsebujejo in opisujejo dolžnosti pacientov v Sloveniji in drugih državah Evropske unije. Opisali smo tudi teorijo skrbi po Kristen M. Swanson in njeno uporabo v procesu zdravstvene nege. Metodologija raziskovanja. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika z odprtimi in zaprtimi vprašanji. V raziskavo je bilo vključenih 50 zdravstvenih delavcev, zaposlenih v Splošni bolnišnici in 50 pacientov, ki obiskujejo diabetično, nefrološko ali druge ambulante, ali pa se zdravijo s hemodializo. Rezultate ankete smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2010, Microsoft Office Excel 2010 in PASW Statistics 19. Rezultati raziskave. Rezultati raziskave so pokazali, da pacienti slabo poznajo njihove dolžnosti v celoti, saj je le 28 (56 %) pacientov pravilno odgovorilo na vprašanje v zvezi z njihovimi dolžnostmi. Po mnenju 21 (51,21%) anketiranih zdravstvenih delavcev, pacienti najbolj kršijo dolžnost spoštljivega odnosa do zdravstvenih delavcev, 18 (43,9%) zdravstvenih delavcev meni, da pacienti najpogosteje kršijo dolžnost upoštevanja urnikov in hišnega reda, 17 (41,46 %) anketiranih zdravstvenih delavcev pa meni, da pacienti najbolj kršijo dolžnost pravočasnega obveščanja o izostankih na pregled ali zdravljenje. Neupoštevanje dolžnosti se ne sankcionira, razen dejanj, ki jih Kazenski zakonik opredeljuje kot kazniva in za njih predpisuje denarno ali pa zaporno kazen.
Keywords: Ključne besede: dolžnosti pacientov, zdravstveni sistem, zdravstveni delavci, kazenske sankcije, pacienti.
Published: 16.11.2012; Views: 1860; Downloads: 227
.pdf Full text (1,52 MB)

3.
Ogroženost zdravstvenih delavcev v operacijski dvorani
Helena Kaučič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Diplomsko delo govori o ogroženosti zdravstvenih delavcev v operacijski dvorani. Opisali smo pogoje dela zdravstvenih delavcev, pravne podlage odgovornosti in obveznosti delodajalca v zvezi z našo varnostjo pri delu. Izpostavili smo tudi direktivo Evropske unije za zaščito zdravstvenih delavcev pred okužbo z ostrim okuženim predmetom. Namen raziskave: Namen raziskave je bil odkriti osveščenost zdravstvenih tehnikov o ogroženosti za lastno varnost in zdravje pri delu in ugotoviti ali se zdravstveni tehniki zavedajo strokovne in moralne odgovornosti pri opravljanju dela. Ugotoviti smo želeli tudi, če uporabljajo pri svojem delu zaščitna sredstva. Metode: V empiričnem delu je bila s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika izvedena raziskava na vzorcu 30 zdravstvenih delavcev na oddelku za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin v UKC Maribor. Rezultati in razprava: Raziskava je pokazala, da je zavedanje ogroženosti za lastno varnost in zdravja pri delu zdravstvenih tehnikov visoka, kljub temu, da nekateri zdravstveni tehniki niso dobili natančnih navodil. Prav tako je visoka tudi strokovna in moralna odgovornost zdravstvenih tehnikov pri opravljanju svojega dela. Raziskava pa je pokazala tudi, da je kljub uporabi zaščitnih sredstev zdravstvenih tehnikov poškodb z ostrim predmetom še zelo visoka.
Keywords: Ključne besede: operacijska dvorana, zdravstveni delavci, ostri predmeti, vbodne poškodbe
Published: 20.09.2012; Views: 1299; Downloads: 332
.pdf Full text (2,12 MB)

4.
VPLIV IZBRANIH DEJAVNIKOV TVEGANJA IN DELOVNEGA OKOLJA NA ZDRAVJE DELAVCEV V DESETLETNEM OBDOBJU
Jelka Tarkuš, 2015, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Preventivni zdravstveni pregledi delavcev se opravljajo skladno z zdravstveno oceno tveganja in pripomorejo k doseganju zdravja delavcev. Delavci pri obdobnem zdravniškem pregledu opravijo zdravniški pregled, ki vključuje laboratorijski pregled krvi, pregled vida na aparatu, EKG, spirometrijo, vestibulogram, preiskavo sluha in izračun izgube sluha po Fowler lestvici, antopometrijo in anamezo ter pregled pri zdravniku specialistu medicine dela, prometa in športa. Namen raziskave je bil ugotoviti pojavnost dejavnikov tveganja za zdravje delavcev. Metodologija: Uporabili smo retrospektivno raziskavo na podlagi podatkov iz zdravstvene dokumentacije. Pridobljene podatke smo obdelali z računalniškim programom SPSS 21.0 Uporabili smo Wilcoxonov test odvisnih vzorcev, s katerim smo primerjali rezultate med letoma 2003 in 2013 na vzorcu podatkov iz preventivnih zdravstvenih kartonov delavcev. V raziskavo je bilo zajetih 100 delavcev. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 82 % delavcev moškega spola v starosti od 35 do 54 let in kar 49 % zaposlenih v raziskanem podjetju več kot 20 let. Ugotovljeno je bilo, da so delavci izpostavljeni dejavnikov tveganja. Vodilni dejavnik tveganja je večanje indeksa telesne mase, ki se je v desetletnem obdobju povečal pri 26 % delavcev in prešel v območje debelosti. Povečanje telesne teže poleg drugih negativnih dejavnikov za zdravje, kot sta kajenje, uživanje alkoholnih pijač ter telesna nedejavnost, predstavljajo nevarnost za pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni. Poglavitni dejavnik tveganja iz delovnega okolja raziskovanega podjetja je hrup, vendar se delavcem ob uporabi zaščitnih sredstev za sluh izguba sluha statistično pomembno ne povečuje. Zdravniški pregledi se opravljajo skladno z zdravstveno oceno, tako da so delavci ozaveščeni o svojem zdravstvenem stanju, prav tako je s strani delodajalca poskrbljeno, da zaposlene motivira in usmerja programe promocije zdravja pri delu. Sklep: Zdravstveni pregledi delavcev se opravljajo z namenom, da delavci sami spoznajo pomen zdravega načina življenja in so ozaveščeni, kako zmanjšati negativne dejavnike in prevzamejo odgovornost za svoje zdravje.
Keywords: Ključne besede: delavci, delovno okolje, dejavniki tveganja za zdravje, kronične nenalezljive bolezni.
Published: 13.07.2015; Views: 1196; Downloads: 215
.pdf Full text (1,29 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica