| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PRIMERJALNA ANALIZA BONITET MED SLOVENIJO IN AVSTRIJO
Katja Kodrič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Fizične osebe v Sloveniji so obdavčene po trenutno veljavnem Zakonu o dohodnini, ki je bil večkrat dopolnjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini. Prav tako so tudi fizične osebe v Avstriji obdavčene po Zakonu o dohodnini (Einkommensteuergesetzes). Obdavčljivi dohodki, ki med drugim zajemajo tudi bonitete, so v Sloveniji del dohodka iz zaposlitve, v Avstriji pa del dohodka iz odvisne zaposlitve. Boniteta je ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali kateri drugi obliki, ki jo koristi delojemalec ali njegov družinski član od delodajalca. V Avstriji so bonitete opredeljen kot nedenarne ugodnosti, ki jih prejema delojemalec na podlagi sklenjenega odvisnega pogodbenega razmerja. Delodajalec lahko izplača del plače delojemalcu v obliki bonitete. Bonitete, ki jih lahko koristijo delojemalci, so boniteta za uporabo službenega vozila v privatne namene, nastanitev, posojilo brez obresti ali z nižjo obrestno mero, ki je nižja od tržne, popuste pri prodaji blaga in storitev, izobraževanje delojemalca ali njegovega družinskega člana, zavarovalne premije in podobna plačila, pravice delojemalcev do nakupa delnic in darila. V primeru, da delojemalec koristi ugodnost bonitete, je potrebno vrednost bonitete prišteti k bruto plači in od skupne osnove obračunati prispevke in davek iz plače. Če pri obračunu plače delojemalec upošteva boniteto to pomeni, da si s tem poviša bruto osnovo za obračun prispevkov in davka. Obračunana boniteta zato za delojemalca ne pomeni ugodnosti, saj je njegovo izplačilo, nižje v primeru obračunane bonitete. Tudi vpliv bonitete na dohodek iz zaposlitve z vidika delodajalca ne predstavlja davčnih ugodnosti, ker je strošek delodajalca višji takrat, ko boniteto obračunamo.
Keywords: Ključne besede: boniteta, dohodnina, dohodek iz zaposlitve, Slovenija, Avstrija, službeno vozilo, nastanitev, posojilo, darila
Published in DKUM: 18.11.2013; Views: 3085; Downloads: 309
.pdf Full text (607,53 KB)

2.
KREDITNO TVEGANJE V BANČNEM POSLOVANJU
Vesna Kovač, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Hiter tehnološki razvoj in razvoj inovacij na področju bančnih storitev, globalizacija in internacionalizacija bančnega poslovanja ter rastoča konkurenca na finančnem trgu so prispevali k velikim spremembam dejavnosti bank. Pritiski tveganj, katerim so banke izpostavljene pri svojem poslovanju so vedno večji, ravnanje z njimi pa postaja čedalje pomembnejša dejavnost in glavni vir uspešnost sodobnih bank. Med ključna tveganja najpogosteje uvrščamo kreditno, tržno, obrestno, operativno in likvidnostno tveganje. Kreditno tveganje lahko opredelimo kot tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke. Za njegovo uspešno obvladovanje se banka najprej loti njegovega ocenjevanja in merjenja. S pomočjo ocene ugotoviti, kolikšna je verjetnost, da kreditojemalec svojih obveznosti ne bo poravnal. Ocenjevanje kreditnega tveganja sestoji iz kvantitativne in iz kvalitativne analize. Z merjenjem tveganja pa banka določi mejo še sprejemljivega tveganja, ki ga je pripravljena prevzeti. Kreditno tveganje lahko banka obvladuje na več načinov, kot na primer z izpolnjevanjem zakonskih zahtev, razpršenostjo naložb po sektorjih, uporabo ustreznih modelov in zavarovanjem kreditov. Kot izredno pomemben dejavnik za obvladovanje kreditnega tveganja predstavljajo bonitete kreditojemalca. Banke razvrščajo komitente v bonitetne razrede in na ta način tudi določijo zavarovanje kreditne naložbe. Merila, na podlagi katerih banke ocenjujejo boniteto, delimo na objektivna in subjektivna. Pomembno oceno odigra tudi oblika kreditnega zavarovanja in to že na začetku postopka pridobitve kredita. Na podlagi tega, kaj je kreditojemalec pripravljen ponuditi za zavarovanje kredita, lahko banka sklepa o kreditojemalčevem zaupanju v lasten projekt in s tem tudi maksimalnem angažiranju za njegovo izpolnitev. K večji varnosti in stabilnosti finančnega poslovanja pa vsekakor prispeva novi kapitalski sporazum Basel II, ki temelji na treh komplementarnih stebrih, in sicer: I. steber — minimalne kapitalske zahteve, II. steber — regulativni nadzor in III. steber — tržna disciplina. Končni rezultat novega kapitalskega sporazuma naj bi bila predvsem prerazporeditev kapitala v bankah glede na tveganost njihovega poslovanja. Banke z manj tveganim portfeljem ter učinkovitimi sistemi za obvladovanje kreditnega, operativnega in tržnega tveganja naj bi bile deležne kapitalskih olajšav, ostale banke pa bi bile, zaradi manjšega prizadevanja za obvladovanje tveganj, v bistvu »kaznovane« z višjimi kapitalskimi zahtevami. Eden izmed ciljev Basla II je tudi približevanje višine regulatornega kapitala ekonomskemu kapitalu.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: kreditno tveganje, obvladovanje tveganj, ocenjevanje kreditnega tveganja, merjenje kreditnega tveganje, boniteta kreditojemalca, zavarovanje kreditnega tveganja, kapitalski sporazum Basel II
Published in DKUM: 22.09.2010; Views: 3271; Downloads: 283
.pdf Full text (610,28 KB)

3.
ZAVAROVANJE IN IZTERJAVA TERJATEV V NLB D.D. LJUBLJANA
Francka Biščak Mlakar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Banke pri svojem poslovanju večinoma razpolagajo z denarjem svojih komitentov, na drugi strani pa ta denar posojajo kreditojemalcem. Pri tem se banka sooča z različnimi tveganji, ki se med seboj prepletajo in so medsebojno povezana. Prav zato se pri svojem poslovanju ne odloča o tem ali bo tveganje sprejela ali ne, temveč o tem, v kolikšnem obsegu se mu bo izpostavila. Prav iz tega razloga banke aktivno prevzemajo in upravljajo s tveganji, saj jim to zagotavlja prihodek in obstoj. Spremljanje kreditnega tveganja in zagotavljanje kapitalske ustreznosti ne zadoščata več za učinkovito in varno poslovanje bank. Pri tem se moramo zavedati, da ima banka, ki aktivno upravlja s tveganji, precejšnjo konkurenčno prednost in s tem možnost ustvarjanja zahtevanih donosov. Tako je upravljanje s kreditnim tveganjem bistvenega pomena za uspešnost vsake finančne institucije, upravljanje s tveganji pa najpomembnejša bančna dejavnost, ki mora biti vgrajena v globalno politiko banke.
Keywords: ključne besede banka, tveganja, likvidnost, kreditno tveganje, obrestno tveganje, valutno tveganje, operativno tveganje, kreditna sposobnost, boniteta, vrsta zavarovanja, slabe naložbe, izterjava.
Published in DKUM: 19.06.2009; Views: 5651; Downloads: 760
.pdf Full text (268,32 KB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica