| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
INFORMATIVNI SLOGOVNI POSTOPEK
Milja Roljić, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Tema diplomske naloge je informativni slogovni postopek. V nalogi so bile uporabljene deskriptivna, komparativna analitična ter sintetična metoda in metoda klasifikacije. Namen diplomske je definirati izbrani ubeseditveni način. Pri tem sem si pomagala s petimi določevalnimi kriteriji, in sicer: kriterij inkohezije besedilnih komponent, kriterij enumerativnost besedila, kriterij komutativnosti besedilnih komponent, kriterij aktualnosti besedila in kriterij objektivnosti besedila. V izhodiščnem poglavju je bil s pomočjo sodobnih jezikoslovnih izhodišč podan teoretičen okvir sporazumevanja in sporočanja. V nadaljevanju je z empiričnim analizami dokazana veljavnost posameznih kriterijev pri oblikovanju informativnega slogovnega postopka. Tako so bile potrjene v uvodu postavljene hipoteze, in sicer: za informativni slogovni postopek je značilna inkohezija oz. zelo rahla skladenjska povezanost, vsak člen enumerativnega zaporedja ima enoznačne meje, besedilne komponente so komutativne oz. zamenljive, v ospredju je aktualnost posredovanja informacij, ki so zaradi praktične uporabnosti zmerom objektivno podane.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: besediloslovje, sporočanje, slogovni postopki, inkohezija, enumerativnost besedila, komutativnost besedilnih komponent, aktualnost, objektivnost.
Published: 13.08.2009; Views: 3151; Downloads: 394
.pdf Full text (3,29 MB)

2.
ČLENKI V GOVORNEM BESEDILU
Sabina Kotnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Členki so v govornem besedilu pogost jezikovni pojav. Uporabljamo jih spontano in z njimi vzpostavljamo pomenska razmerja z govornim dogodkom: sporočevalec z njimi vzpostavlja stik z naslovnikom, signalizirajo mu, kako naj nekaj razume, vsebinsko se navezujejo na predhodno izjavo. Izražanje z njimi je strnjeno, okrajšano, zamenjujejo lahko cel stavek, imajo določeno informativno vrednost, z njimi razlagamo, vrednotimo, čustveno barvamo, ocenjujemo in stopnjujemo besedilo. So vezni elementi — kot navezovalniki se nanašajo na cel stavek, poved ali dele stavka. Kadar le-te povezujejo, izražajo logične, smiselne odnose med deli besedila. V nalogi raziskujem členke, ki se udejanjajo na semantični in besediloslovni ravni. Na podlagi meril za delitev slovenskih členkov sem določila pomen in vlogo členkov v stavku, povedi ali besedilu; s členki se v govornem besedilu izražamo strnjeno in okrajšano, zato sem členkom poiskala stavčne ustreznike in določila njihovo pogostnost. Členke v vlogi besedilnih povezovalcev razumem kot besedilna povezovalna sredstva, ki izražajo pomensko-logične odnose med povedmi oziroma deli besedila.
Keywords: Ključne besede: besediloslovje, členek, govorno besedilo, besedilni povezovalci, funkcijska slovnica, kohezija
Published: 23.12.2009; Views: 2488; Downloads: 336
.pdf Full text (984,17 KB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica