Search the digital library catalog

Abstract: POVZETEK Koncept ESG (Environmental, Social, Governance) se je razvil kot odgovor na potrebo po celovitem pristopu k merjenju in vrednotenju trajnostnega poslovanja podjetij, osredotoča pa se na tri ključne stebre: okoljski vpliv (Environmental), odnos do družbe (Social) ter korporativno upravljanje (Governance). Ta pristop omogoča širše razumevanje uspešnosti podjetij, ki presega zgolj finančne kazalnike. Na globalni ravni je ESG postal osrednji element sodobnega poslovanja in pomemben dejavnik pri odločanju vseh deležnikov. ESG prakse danes ne predstavljajo več zgolj moralne ali etične odgovornosti, ampak so postale bistvena sestavina dolgoročne konkurenčnosti podjetij. Trgovinska industrija kot eden najpomembnejših sektorjev svetovnega gospodarstva igra ključno vlogo v distribuciji blaga in storitev ter vpliva na vsakodnevno življenje potrošnikov. Z globalizacijo in digitalizacijo je industrija doživela številne spremembe, ki so povečale pritisk na podjetja, da sprejmejo trajnostne prakse in vključijo ESG koncepte v svoje poslovanje. Kljub naraščajoči pomembnosti ESG pa njihova integracija ostaja izziv, saj so koncepti relativno novi in dinamični, manjkajo pa enotni standardi za njihovo implementacijo in poročanje. To magistrsko delo najprej predstavi področje ESG in posamezne vidike okoljskih, družbenih ter upravljavskih dejavnikov, obenem pa pojasnjuje povezavo med ESG in trajnostnim poslovanjem ter osvetli globalne trende, priložnosti, izzive in zakonodajni okvir ESG v Sloveniji in Evropi. V empiričnem delu se osredotočamo na analizo implementacije ESG konceptov v dveh podjetjih iz trgovinske industrije, Spar Slovenija in Lidl Slovenija. Na podlagi trajnostnih poročil analiziramo obstoječe ESG prakse teh podjetij, ki ju ločeno predstavimo po posameznih komponentah ESG, identificiranih v teoretičnem delu. Sledi primerjalna analiza med podjetjema po posameznih komponentah in dejavnikih ESG. Na podlagi ugotovitev in analize vrzeli v trenutnih praksah smo oblikovali priporočila ter identificirali priložnosti za izboljšave, ki lahko prispevajo k nadaljnjemu razvoju ESG strategij v obeh podjetjih. Ključne besede: ESG, trajnostni razvoj, družbena odgovornost, trajnostna poročila.
Keywords: Ključne besede: ESG, trajnostni razvoj, družbena odgovornost, trajnostna poročila.
Published in DKUM: 09.01.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (3,16 MB)

Abstract: Opis : V patronažnem zdravstvenem varstvu je diplomirana medicinska sestra nosilka zdravstvene nege in oskrbe na domu posameznika. Socialno ogrožene družine lahko diplomirane medicinske sestre odkrijejo pri svojem vsakodnevnem terenskem delu, zato je pomembno da dobro poznajo svoj ter in nudijo ustrezno pomoč. Namen zaključnega dela je raziskati, kako diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu obravnavajo socialno ogrožene družine ter s kakšnimi stiskami se ljudje soočajo. Metode : Pregledali smo strokovno literaturo v slovenskem in angleškem jeziku. Strokovno literaturo smo iskali v podatkovnih bazah Pub Med, Google Učenjak, Cobiss. Članki uporabljeni za izdelavo zaključnega dela niso bili starejši od 10 let, ter so bili polno dostopni. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik. Rezultati : Socialna ogroženost je v Sloveniji velika, saj se večina patronažnih medicinskih sester srečuje z njo pri svojem delu. V največji meri se socialna ogroženost kaže v brezposelnosti in revščini. Razprava in sklep: Ker se socialna ogroženost iz leta v leto povečuje, imajo diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu veliko vlogo, saj vstopajo v domače okolje družine in so tudi prve, ki lahko nudijo ustrezno pomoč, podporo ter po potrebi vključijo še druge službe za pomoč.
Keywords: Ključne besede : patronažno varstvo, socialno ogrožene družine, pomoč
Published in DKUM: 09.07.2021; Views: 975; Downloads: 184
Full text (1,28 MB)

Abstract: Običajno se ne zavedamo pomena, ki ga ima komuniciranje v vsakdanjem družbenem in pa tudi v gospodarskem življenju, saj je tako razširjeno in integrirano v naše življenje, da je samo po sebi umevno. Pomembno je, da organizacije strateško in organizirano upravljajo odnose s skupinami v okolju in da se zavedajo, da lahko le tako preživijo v okolju drugih organizacij, saj je vedno bolj občutiti tudi pritiske konkurence. Naloga odnosov z javnostmi je razvoj vzajemno koristnih odnosov med organizacijo in njenimi javnostmi, do njih morajo čutiti odgovornost. Ta naj se kaže v odgovornem ravnanju in komuniciranju do zaposlenih, s pomočjo katerih soustvarjajo, do trga, na katerem nastopajo, do lastnikov kapitala, s katerim upravljajo, do naravnega okolja, na katerega vplivajo s svojim delovanjem, in do družbe, ki jim daje dovoljenje za delovanje. Če se bo organizacija vsega tega zavedala in tako tudi ravnala, potem sta ugled in nenazadnje povečan profit za njo dodatna nagrada. Bistvo dobrih odnosov z javnostmi je torej uspešno in učinkovito komuniciranje z različnimi javnostmi, saj komuniciranje tvori bistvo upravljanja in vodenja. Podjetja morajo biti neprestano inovativna, kreativna in prilagodljiva, da bi svoje ključne javnosti obdržala. V zadnjem času je v porastu prirejanje dogodkov kot orodje komuniciranja z javnostmi. Dogodki pa niso le kulturni, športni, zabavni, ampak so vedno bolj v ospredju izobraževalni, saj podjetja postajajo odgovorna do svojih javnosti, tako širših in strokovnih, in jih izobražujejo. Ponavadi so v obliki konference in primarni namen je vsekakor izobraževalni, ljudje pa se je udeležijo tudi zaradi družabne plati programa, ki omogoča navezovanje stikov. Zato je potrebno zagotoviti oboje. Konec koncev danes nedvomno vemo, da dolgoročno zmagujejo najbolj prilagodljivi, ne pa najmočnejši.
Keywords: Ključne besede: komuniciranje, javnosti, odnosi z javnostmi, strokovne javnosti, proaktivno komuniciranje, orodja komuniciranja, dogodek, konferenca
Published in DKUM: 08.03.2021; Views: 732; Downloads: 0
This document has many files! More...

Abstract: POVZETEK Namen diplomske naloge je bil predstaviti ustvarjalno delo treh izgnancev v drugi svetovni vojni: Antona Bukovinskega, Jožeta Zupančiča in Jakoba Viranta. Kar je vsem trem skupno, je izkušnja druge svetovne vojne in izgon iz domovine ter naselitev v tujo deželo. V izgnanstvu jim ni preostalo nič drugega, kot prilagoditev na novo okolje in boj za golo preživetje. Ves čas pa so ohranjali spomin na domače ognjišče in gojili upanje na vrnitev v domovino. Nekaj let so vsi trije čutili moč nemške okupacije. Svoje čutenje le-te pa so izražali preko literarnega ustvarjanja, nekateri že v izgonu in v ujetništvu, Anton Bukovinski pa predvsem po vrnitvi v domovino. Diplomsko delo prav tako prinaša rezultate raziskave jezikovnih značilnosti govora Velike Doline in Dobove na oblikoslovni, glasoslovni in skladenjski ravni. Na osnovi zbranega gradiva in strokovne literature sem govora umestila v narečni prostor. Posavsko narečje spada med južna štajerska narečja in je prehodno narečje med štajersko in dolenjsko narečno skupino. Govora Velike Doline in Dobove sodita v sevniško-krški govor prehodnega posavskega narečja, v katerem je več štajerskih značilnosti. V glasoslovju je viden predvsem starejši dolenjski razvoj, mlajše štajerske značilnosti pa so v večji meri vplivale na oblikoslovno podobo govora.
Keywords: Ključne besede: izseljenstvo, druga svetovna vojna, literarno ustvarjanje, dialektologija, posavsko narečje, sevniško-krški govor, krajevni govor Velike Doline in Dobove.
Published in DKUM: 29.01.2021; Views: 949; Downloads: 2
Full text (15,04 MB)

Abstract: Die Entwicklung der schweizerischen Nachkriegsgesellschaft wies bis zu den 70er Jahren eine Dynamik auf, die zum Teil von den Geschehnissen in der Kriegszeit gekennzeichnet war. Außerdem ist die politische und kulturelle Situation durch den spezifischen gesellschaftlichen Status der Frauen geprägt. Der Kampf um die Gleichberechtigung der beiden Geschlechter in der Schweiz ist mehr als hundert Jahre alt. Am 7. Februar 1971 bekamen Frauen durch die neue Abstimmung dieselben politischen Rechte wie Männer und sind seitdem auch am öffentlichen Leben beteiligt. Zwischen 1970 und 1975 wurden auch die Bildungsgänge für beide Geschlechter gleichermaßen zugänglich. In der Diplomarbeit werden die kulturelle Situation und die Rolle der Frauen in der Schweiz im Zusammenhang mit den literaturgeschichtlichen Fragen behandelt. Analysiert werden vor allem die Aspekte der psychologischen und der sozialen Entwicklung der Frauenfiguren bei Hedi Wyss. Im Mittelpunkt der vorliegenden Diplomarbeit stehen somit die Romane Keine Hand frei, Bubikopf und Putzturban und Flügel im Kopf, die die Frauenrolle in der Gesellschaft und die Suche nach der Identität thematisieren. Wichtiger Anhaltspunkt ist dabei das Verhältnis zwischen den traditionellen Normen in der schweizerischen Gesellschaft und der Gesellschaftskritik.
Keywords: Ključne besede: Hedi Wyss, zgodovina Švice, gibanje za pravice žensk, vloga ženske, ženske figure v romanih
Published in DKUM: 27.01.2021; Views: 959; Downloads: 1
Full text (11,54 MB)