| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
FINANČNA ANALIZA IN VREDNOTENJE DELNICE PODJETJA BAYERISCHE MOTOREN WERKE AG - BMW
Marko Hegler, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Ker na kratek rok na ceno delnice vpliva predvsem psihologija vlagateljev so možni tudi nadaljnji padci, predvsem v smislu ponovnega padca gospodarskih aktivnosti, kar bi posledično vplivalo na bodoče dobičke podjetij. Nevarnosti za ceno delnice predstavlja predvsem možnost sedanje finančne in gospodarske krize z dvojnim dnom, ki jo večkrat omenja priznani ekonomist in profesor dr. Nuriel Roubini. Ker je začetek krize zaznamoval predvsem dolg zasebnega sektorja se le-ta danes manifestira v obliki strahu pred krizo javnega dolga. Prvotno krizo zasebnega sektorja je reševal in še rešuje javni sektor, obenem pa se pojavlja zaradi velikih javnih dolgov možnost druge krize- krizo javnega sektorja. Gre se za to, da so države poskušale z masovnimi denarnimi paketi pomagati vzpodbuditi zasebno potrošnjo in s tem preprečiti veliko depresijo, kar se zaradi prevelikega zadolževanja javnega sektorja v času nastajanja te naloge vrača v obliki krize javnega dolga. Kljub dobrim rezultatom poslovanja podjetja BMW in drugih avtomobilskih podjetij pa vseeno obstaja negotovost razvoja prihodnjih dogodkov, predvsem v smislu ponovnega upada svetovnega povpraševanja.
Keywords: Ključne besede: Bull Market, svetovna finančna in gospodarska kriza, borzni mehurček, temeljna analiza, finančna analiza, vrednotenje delnice, finančni kazalniki, BMW AG, borzni indeks, kriza zasebnega sektorja, javni dolg.
Published: 31.08.2010; Views: 2938; Downloads: 381
.pdf Full text (506,62 KB)

2.
KADROVSKA FUNKCIJA IN VPLIV RECESIJE NA BREZPOSELNOST V OBČINI ŠKOFJA LOKA
Mateja Sever, 2010, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Po krivici ali ne lahko ostanemo brez službe in postanemo brezposelni. Brezposelni pa postanemo tudi po končanem šolanju, seveda če se takoj ne zaposlimo. Pravila so za vse enaka. Pomemben pa je še en velik vpliv, zaradi katerega je šlo veliko podjetij v stečaj in povzročilo veliko brezposelnost. To je največja kriza v samostojni Sloveniji in za večino Slovencev največja kriza v času njihovega življenja. V diplomski nalogi se bom najprej dotaknila pojma kadrovske funkcije in brezposelnosti, kasneje pa opisala še finančno krizo, njen nastanek in vpliv na svetovno gospodarstvo in Slovenijo. V drugem delu bom predstavila občino Škofja Loka in brezposelnost v tej občini, ki se je z lanskim letom povečala.
Keywords: KLJUČNE BESEDE - kadrovska funkcija - brezposelnost - finančna kriza - recesija
Published: 07.04.2010; Views: 1979; Downloads: 165
.pdf Full text (998,20 KB)

3.
VPLIV FINANČNE KRIZE NA TRGOVANJE Z OPCIJAMI
Boštjan Fingušt, 2010, final seminar paper

Abstract: Opcija je pogodba med dvema stranema, ki imetniku daje pravico in ne dolžnost kupiti ali prodati v pogodbi določen predmet po vnaprej določeni ceni do dogovorjenega časovnega roka. Imetnik opcije pridobi pravico, za katero plača premijo, in sicer ne glede na to, če se odloči, da bo svojo pravico uveljavil ali ne. Opcija spada med izvedene finančne instrumente, kar pomeni, da je njena vrednost povezana z osnovnim finančnim instrumentom, na katerega je napisana. V osnovi ločimo dva tipa opcij. Nakupna opcija (call option) omogoča imetniku opcije pravico kupiti osnovni instrument, na katerega se nanaša, po vnaprej določeni ceni na določen dan. Prodajna opcija (put option) imetniku omogoča pravico prodati osnovni instrument po vnaprej določeni ceni na določen dan. Z opcijami se največ trguje na organiziranih tržiščih (borzah), na OTC (»over the counter«) tržiščih, ter na trgu principal-to-principal. Razvoj telekomunikacijske tehnologije in novosti so v obdobju pred krizo poskrbele za hiter porast trgovanja na opcijskih trgih. Finančna kriza, ki je dobila svoj povod ob poku nepremičninskega balona v ZDA, je zajela ves svet in omajala celotno gospodarsko stabilnost. V velikih težavah so se znašle številne finančne institucije, porušeni so bili finančni sistemi, borzni indeksi neprestano padajo. Globalna finančna kriza je močno zmanjšala trgovanje z vrednostnimi papirji in na ta način trgovanje z opcijami. Do zmanjšanja trgovanja z opcijami je postopoma prihajalo v vseh svetovnih regijah. Gibanje borz in trgovanje z opcijskimi pogodbami v naslednjih letih bo predvsem odvisno od tega, kako močno bo okrevanje svetovnega gospodarstva.
Keywords: Ključne besede: prodajna opcija, nakupna opcija, finančna kriza, borza, delniška opcija, opcija na delniški indeks
Published: 26.01.2011; Views: 1564; Downloads: 217
.pdf Full text (15,79 MB)

4.
VPLIV SVETOVNE FINANČNE KRIZE NA GRADBENIŠTVO S POUDARKOM NA SLOVENIJI
Maršenka Marksel, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Finančna kriza, ki predstavlja premik gospodarstva iz ravnovesne točke visokega outputa in delujočega finančnega trga v točko upadanja outputa, vodi v razpad finančnih trgov, le to pa poslabša gospodarske razmere na realnih trgih. Hipotekarna kriza, ki se je začela v ZDA kot pok nepremičninskega balona, se je prenesla na finančne trge ter preko ZDA v Evropo in ostale dele sveta, ter iz finančnega sektorja na realni sektor, kjer je tudi hipotekarni povod nastal. Finančno gospodarska kriza je poostrila razmere v panogi gradbeništva tako v ZDA, kot tudi v EU in v Sloveniji. Medtem ko gradbeni sektor v ZDA in določenih državah EU postopoma okreva, pa Slovenija spada med države, kjer se je položaj gradbeništva celo poslabšal. Tako je gradbeništvo po nekaj letni gradbeni konjunkturi doživelo močan upad gospodarske aktivnosti, ki kljub okrevanju ostalih panog v slovenskem gospodarstvu še vedno upada. Odvisnost gradbeništva od kreditne aktivnosti se je v času poostrenih finančnih razmer izkazala za njegovo »Ahilovo peto«. Okrevanje gradbeništva bo dolgotrajen proces, v katerem se bodo gradbena podjetja še nadalje soočala s svojimi težavami kot so pomanjkanje usposobljene delovne sile, visoka raven konkurence, likvidnostne težave, plačilna nedisciplina. Kako hitro bo slovensko gospodarstvo in gradbeništvo okrevalo od svetovne finančne krize bo odvisno od razmer v mednarodnem okolju in finančnih trgih ter od vladnih ukrepov. Trenutne poostrene razmere dajejo slovenskemu gospodarstvu in gradbeništvu jasen signal, da je potrebno njihovo prestrukturiranje.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: finančna kriza, kreditni krč, kriza v gradbeništvu, dejavniki v gradbeništvu, okrevanje gradbeništva, Slovenija.
Published: 29.08.2011; Views: 3142; Downloads: 463
.pdf Full text (2,92 MB)

5.
SLOVENSKE BANKE V LUČI SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Mateja Čulk, 2011, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Diplomsko delo opisuje slovenske banke v luči svetovne finančne in gospodarske krize. Svoje proučevanje sem usmerila na slovenske banke, kjer sem proučila razloge, vzroke in posledice krize za slovenski bančni sistem. Opisala sem začetek finančne krize v ZDA leta 2007 in njen prehod na realno gospodarsko krizo. V zadnjem delu diplomskega dela sem opisala strategije izhoda iz krize za Slovenijo in Evropski načrt izhoda iz krize.
Keywords: Ključne besede: finančna kriza, gospodarska kriza, kreditni krč, protikrizni ukrepi, oživitev gospodarstva, bančni sistem.
Published: 13.07.2011; Views: 2130; Downloads: 207
.pdf Full text (1,23 MB)

6.
FINANČNA KRIZA IN ČLOVEK
Franc Šemen, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Trenutna finančna kriza, ki se je začela na ameriškem trgu, kot hipotekarna kriza, se je razširila v finančnem in realnem sektorju in pustila velike posledice. Države in centralne banke po vsem svetu sprejemajo ukrepe, s katerimi želijo zaustaviti napredovanje svetovne finančne krize in njen vpliv na gospodarstvo. V diplomskem delu smo skušali zajeti tako vzroke kot posledice krize in opozoriti na pomembno vlogo, ki jo je v tej krizi odigral človek s svojimi osebnimi lastnostmi, motivi in potrebami.
Keywords: Ključne besede: finančna kriza, posledice finančne krize, človek.
Published: 03.11.2011; Views: 1485; Downloads: 127
.pdf Full text (833,74 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica