Search the digital library catalog

Abstract: POVZETEK Diplomsko delo zajema analizo izbranih moških likov in njihovih zločinov v romanih Zločin in kazen ter Bratje Karamazovi, ruskega avtorja Fjodora Mihajloviča Dostojevskega. Oba romana povezujejo temeljna bivanjska vprašanja o dobrem in zlem, življenjskih vrednotah, življenjskem smislu. V ospredje je postavljeno svetovnonazorsko vprašanje, ki je mučilo tudi samega Dostojevskega ali je Bog ali ne. Podlaga romana Zločin in kazen je odtujenost od družbe in družine glavnega junaka Rodiona Romanoviča Raskolnikova, nihilizem in ideja o nadčloveku. V romanu Bratje Karamazovi, ki velja za najboljše delo Dostojevskega, se prepletajo občutki socialne neenakosti in upora, družbene kritike, trpljenje, očetomor, ruska ideja, dejavna ljubezen ter razmišljanja o Bogu. Stična točka obeh romanov je umor. Oba romana imata tudi drobce avtobiografskosti. Ta je vidna v obsodbi na prisilno delo v Sibiriji, ki ga je doživel Dostojevski sam, v karakterizaciji likov, ki so podobni samemu Dostojevskemu in v sovraštvu do očeta, ki ima korenine v Dostojevskemu. Ker je Dostojevski vidni predstavnik psihološkega realizma, so temu tudi primerno oblikovani liki. Poudarjena je subjektivnost človekove osebnosti. Predstavljene so globoke plasti človekove duševnosti, ki se odražajo v govorjenju, razmišljanju, videzu likov.
Keywords: Ključne besede Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Zločin in kazen, Bratje Karamazovi, realizem, nihilizem, psihoanaliza, umor.
Published: 12.06.2012; Views: 2564; Downloads: 726
Full text (1,08 MB)