Search the digital library catalog

Abstract: V današnjem času trgovina z ljudmi predstavlja eno izmed najbolj razširjenih in dobičkonosnih vrst kriminalne dejavnosti. Gre za hudo kršitev temeljnih človekovih pravic in marsikdo izmed nas se ne zaveda kako blizu našega vsakdanjega življenja je lahko tovrstni kriminal vpeljan. Žrtev trgovanja lahko postane prav vsak, tako ženske in otroci kot tudi moški. Dejavnost poganjata mamljiva ponudba in še večje povpraševanje po le-tej, s čimer ima kaznivo dejanje možnost za visok dobiček z zelo majhnim tveganjem. Lahko bi rekli, da ima trgovina z ljudmi še dan danes podobnosti s suženjstvom, ki naj bi bilo že davno odpravljeno. Kljub temu, da se tej vrsti izkoriščanja danes ne reče več suženjstvo, pogoji ostajajo enaki. Ljudi se s strani »delodajalcev« prodaja kot predmete, prisiljeni so delati za majhno plačilo ali brez plačila ter so popolnoma odvisni od trgovcev z ljudmi. Ljudje v takšnem položaju niso svobodni in se jih vedno znova izkorišča za dobiček. Večina ljudi si trgovanje z ljudmi predstavlja zgolj kot dejavnost prostitucije s katero se ukvarjajo mlada dekleta in ženske. Veliko jih tudi misli, da so si žrtve takšnega ravnanja same krive ali še huje, da je to njim pravzaprav všeč. Javnost tovrstnega področja sploh ne pozna dobro, zato tudi ne vejo, da pri tej kriminalni dejavnosti obstajajo še druge oblike prisile oziroma izkoriščanja. Pojav predstavlja problem po vsem svetu in tudi Slovenija ni izjema. V Republiki Sloveniji se s trgovino z ljudmi soočajo tako vladne kot nevladne organizacije katere se trudijo preprečevati tovrstni kriminal, hkrati pa poskrbeti za zaščito in oskrbo morebitnih žrtev ter o problematiki ozaveščati slovensko populacijo.
Keywords: diplomske naloge, trgovina z ljudmi, društvo Ključ, policija, nevladne organizacije, vladne organizacije, žrtev, trgovci
Published in DKUM: 29.03.2021; Views: 1119; Downloads: 140
Full text (1,14 MB)

Abstract: V okviru raziskave, ki je potekala v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru, smo proučevali ali lahko zgolj s pomočjo merjenih podatkov, jasno ločimo med nekaterimi vrstami opazovanih pšenic ter ali so statistično ti izmerjeni parametri dovolj signifikantni za uporabo le-teh pri izdelavi dihotomnega ključa za določanje pšenic. V poskusu smo uporabili suha semena sedmih različnih taksonov pšenic in sicer divjo pšenico (Triticum dicoccoides Koern. ex Asch. & Graebn.), pšenico dvozrnico ali emer (Triticum dicoccum Schrank ex Schübl.), pšenico enozrnico (Triticum monococcum L.), pritlikavo pšenico (Triticum compactum Host), starinski genotip pšenice pire (Triticum spelta L.), kamut ali korasansko pšenico (Triticum turanicum Jakubz.) in kultivar moderne pšenice (Triticum aestivum L.). Merili smo širino, dolžino in težo semen posameznih taksonov ter jih med seboj primerjali. Ugotovili smo, da merjeni morfološki parametri zadostujejo za izdelavo dihotomnega ključa. Z metodo glavnih komponent v prostoru lahko jasno ločimo in determiniramo kamut, piro, pritlikavo in navadno pšenico. Izdelan dihotomni določevalni ključ je zaradi vključitve premis z numeričnimi podatki za laično uporabo enostavnejši od ključev iz botaničnih publikacij.
Keywords: pšenica, Triticum L., analiza PCA, določevalni ključ
Published in DKUM: 09.12.2019; Views: 1643; Downloads: 80
Full text (2,58 MB)

Abstract: V nalogi je predstavljena problematika zakonske zveze otrok, s katero se soočamo tudi pri nas. V Sloveniji je zakonska zveza otrok mlajših od 18 let dovoljena, vendar le z dovoljenjem centra za socialno delo in le iz utemeljenih razlogov. Zakonska zveza se mora skleniti s soglasno voljo bodočih zakoncev. Volja mora biti resnična in svobodna, brez prisile. Zato je v nalogi poudarek predvsem na zakonski zvezi otrok, kjer gre za pomanjkanje resnične volje bodočih zakoncev. V nekaterih primerih pa se zakonca poročita zaradi prisile, ki sta jo bila deležna. Zaradi tega je v nalogi tudi poglavje o prisilnih porokah. Prisilne in neprostovoljne poroke pa se včasih zgodijo zaradi običajev in tradicije. Zato je diplomska naloga osredotočena tudi na običaje in tradicijo, predvsem romske skupnosti. Pri prisilnih porokah pa gre lahko za izvršitev kaznivih dejanj, katera so tudi opisana. Veliko vlogo imajo tudi institucije, kot je center za socialno delo, policija in nevladne organizacije. Poudarek je na nevladni organizaciji Društvo Ključ, ki se bori predvsem proti trgovini z ljudmi. V nalogi je tudi ocena razsežnosti otroških porok v Sloveniji, ki jo je podal Inštitut RS za socialno varstvo. Da pa bi bilo število otroških zakonskih zvez manjše, je potrebno ukrepati. In tako so predstavljeni preventivni ukrepi. Prav tako pa so v nalogi predstavljeni tudi kurativni ukrepi, ki so potrebni, ko je žrtev že oškodovana.
Keywords: - tradicija - Romi - prisilna poroka - trgovina z ljudmi - Društvo Ključ - otroci - zakonska zveza - Center za socialno delo  
Published in DKUM: 19.09.2016; Views: 1566; Downloads: 184
Full text (1,20 MB)

Abstract: Gradbena pogodba je dvostranska pogodba, kar pomeni, da zavezuje obe pogodbeni stranki k določenemu izpolnitvenemu ravnanju. Tako kot je naročnikov interes, da izvajalec izvede določena gradbena dela oziroma izvede izgradnjo objekta, tako je izvajalčev interes, da za opravljen posel dobi dogovorjeno plačilo. Torej izvajalčeva pravica je zahtevati plačilo za opravljeno storitev, ki pa je odvisna od tega, na podlagi česa sta se stranki dogovorili za plačilo. Gradbena pogodba je pogodba rezultata, kar pomeni, da se izvajalec zaveže, da bo gradbo dokončal. Z dokončanjem gradbe bo izvajalec upravičen do plačila za svoje delo. Vendar se v večini primerov stranki dogovorita za plačilo na podlagi situacij in ne šele z dokončno izvedbo vseh del. Tako je na podlagi izstavljene začasne situacije izvajalec upravičen do plačila za tista dela, ki jih je že opravil. Plačilo je lahko izvedeno v obliki avansa, še preden se začnejo dela opravljati. Ključna predpostavka za plačilo ni samo opravljen posel, temveč tudi dogovor o ceni ob sklenitvi pogodbe. Dogovor o ceni je bistven, saj naj bi cena predstavljala višino plačila, ki ga bo moral plačati naročnik izvajalcu ob izvedbi gradbenih del. Kar pa v praksi ni povsem tako. Na to vpliva že sam obseg del, ki se mora izvesti in je morebiti večji ali manjši od predvidenega obsega. Kajti cena, ki je dogovorjena v pogodbi, je opredeljena z obsegom del, ki se bodo izvedla. Torej, če končen obseg del ni enak predvidenemu, potem tudi cena ni enaka prvotni. Katera pogodbena stranka bo nosila ta tveganja, je odvisno od klavzule, ki sta jo uporabile za določitev pogodbene cene. Če posel traja daljše časovno obdobje, lahko na končno ceno vpliva tudi inflacija. Da lahko naročnik svojo obveznost pravilno oziroma pravočasno izpolni, je bistven tudi dogovor o roku za plačilo, čeprav rok za plačilo ni bistvena sestavina gradbene pogodbe.
Keywords: gradbena pogodba, klavzule glede plačil, cena po enoti mere, skupaj dogovorjena cena, cena na ključ, predujem, sprememba cene, plačilo
Published in DKUM: 24.06.2016; Views: 3000; Downloads: 363
Full text (757,65 KB)

Abstract: V diplomskem delu bomo zastopali vlogo investitorja, ki izpolnjuje pogoje za gradnjo poslovno stanovanjskih objektov. V tej vlogi se namreč vedno znova postavlja vprašanje ali je ekonomično graditi objekte za trg v vlogi glavnega izvajalca del ob angažiranju podizvajalcev, ali gradnjo prepustiti najugodnejšemu ponudniku. Za pridobitev ustreznega odgovora na to vprašanje, se morajo pripraviti aproksimativni izračuni skrčene lastne cene na podlagi popisov gradbeno-obrtniških del, oz. si pridobiti ponudbe na trgu. Ob sklenitvi gradbene pogodbe moramo preučiti pravne podlage, zakonodajne možnosti in najprimernejše oblike gradbenih pogodb. V prvem delu diplomskega dela bomo iz popisov del za poslovno stanovanjski objekt izbrali dvanajst postavk in za njih izračunali skrčeno lastno ceno s pomočjo gradbenih normativov Obrtne Zbornice Slovenije ter trenutnih tržnih cen. Oblikovano skrčeno lastno ceno bomo primerjali s ponudbenimi cenami zbranimi s ponudbami gradbenih podjetij. Z izvedeno analizo izbranih postavk bomo predstavili postopek in način izbora glavnega izvajalca za gradnjo obravnavanega gradbenega objekta. V drugem delu bomo predstavili gradbeno pogodbo s klavzulo »ključ v roke« za izbrani objekt in jo primerjali s Fidic pogodbo Srebrna knjiga. Podrobneje bomo pojasnili pojme insolventnosti, stečaja, prisilne poravnave, likvidacije ter odstop od gradbene pogodbe s strani naročnika in izvajalca.
Keywords: gradbeni normativi, lastna cena, ponudbena cena, gradbena pogodba določilo »ključ v roke«, Fidic določila, insolventnost, stečaj, prisilna poravnava, likvidacija, odstop od pogodbe
Published in DKUM: 03.06.2014; Views: 2547; Downloads: 426
Full text (1,38 MB)