| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Razgradnja lignina med preraščanjem gobe pleurotus ostreatus na lignoceluloznem substratu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Melisa Gjura, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Lignocelulozni substrati so v večji meri sestavljeni iz lignina, vsebujejo pa tudi hemicelulozo in celulozo. Če želimo lignocelulozne materiale uporabljati v različne industrijske namene, je razgradnja lignina pomemben predkorak. Lignin se lahko razgrajuje v fazi preraščanja z določeno gobo. Gobe izločajo specifične encime, ki pomagajo razgrajevati lignin do te mere, da se lahko nadalje vršijo reakcije s celulozo in hemicelulozo. Razgradnja lignina je v naravi počasen proces. V laboratorijskem merilu smo želeli preveriti vpliv prisotnosti gobe Pleurotus ostreatus na razgradnjo lignina. Zanimala nas je razlika med razgradnjo lignina dveh substatov in sicer slame ter miskantusa. Oba substrata spadata med lignocelulozne materiale, vendar ima pšenična slama v osnovi večji delež lignina, kot pa miskantus. Eksperiment je temeljil na različnih substratih, ki so bili predobdelani z isto gobo. Inkubacijski čas vzorcev je bil 30 dni. Merili smo razliko v vsebnosti lignina na začetku in na koncu preraščanja, ter v različnih vmesnih časovnih intervalih. Vzorci so bili predhodno pripravljene mešanice piščančjega gnoja z žagovino in substatom, preraščenim z gobo v različnih razmerjih. Kot kontrolne vzorce smo pripravili tudi mešanice substrata, ki ni bil predobdelan z gobo P. ostreatus ter piščančjega gnoja z žagovino v enakih razmerjih. Opazovali smo razliko v razgradnji lignina. Da bi rezultate podkrepili, smo kvantificirali nekatere monosaharide, ki bi morali nastajati, medtem ko se lignin razgraja. Ugotovitve diplomskega dela so, da je inkubacijski čas 30 dni bistveno prekratek za znatno zmanšanje koncentracije lignina v lignoceluloznih substratih. Žal nismo dokazali niti, da goba pozitivno vpliva na razgradnjo lignina. Rezultati, ki smo jih pridobili s pomočjo Klasonove metode, so razpršeni in ne dajejo jasnega vpogleda, kako in koliko lignina je moč razgraditi na izbranih substratih. Z raziskavami nismo uspeli dokazati neposredne korelacije med razgradnjo lignina in vsebnostjo monosaharodov, saj dobljeni rezultati nakazujejo na to, da gobe nastale monosaharide porabijo kot vir enegije za svojo nadaljno rast.
Keywords: lignin, monosaharidi, Klasonova metoda, Pleurotus ostreatus
Published in DKUM: 10.10.2019; Views: 1211; Downloads: 88
.pdf Full text (3,84 MB)

2.
Analiza lignoceluloznih materialov z različnimi modifikacijami Klasonove metode
Dragana Bjelić, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Osnovna Klasonova metoda je znana že od začetka dvajsetega stoletja in jo je razvil švedski kemik Peter Klason. Klasonova metoda temelji na gravimetričnem merjenju kislinsko netopnega (Klasonovega) lignina. V preteklosti je bilo razvitih tudi veliko modifikacij te metode ter drugih metod. V sklopu diplomskega dela smo primerjali vsebnosti ekstrahiranih snovi, ogljikovih hidratov in kislinsko netopnega lignina, pri čemer smo uporabili različne modifikacije Klasonove metode. Pri analizi smo proučevali različno število stopenj ekstrakcije, različne vrste topil (aceton, etanol, n-heksan, metanol), različne vzorce lignoceluloznega materiala (slame) z različnimi velikostmi delcev ter primerjali vsebnosti Klasonovih komponent zdravih in okuženih rastlin. Glavni namen tega diplomskega dela je ugotoviti, kakšno je odstopanje Klasonovih komponent pri uporabi različnih modifikacij metod ter določiti delež ogljikovih hidratov, predvsem monosaharidov, ki se ekstrahirajo po kislinski hidrolizi. Prav tako je namen izračunati velikost napak, ki se pojavijo med izvedbo eksperimenta. Izvedli smo še osnovno Klasonovo metodo oz. dvostopenjsko ekstrakcijo z acetonom za primerjavo vsebnosti lignina med zdravimi in okuženimi rastlinami. Rezultati kažejo, da iz vidika modifikacij največji delež Klasonovega lignina dobimo pri modifikaciji z enostopenjsko ekstrakcijo s topilom n-heksan in z osnovno Klasonovo metodo. Spremembe ostalih parametrov ne vplivajo tako močno na rezultat kot sama sprememba topila. Narejena je bila še analiza vsebnosti monosaharidov po hidrolizi, pri kateri smo ugotovili velike razlike med paralelkami, kar bi lahko bila posledica nehomogenosti materiala ter premajhnega števila paralelk in ponovitev. Raziskali smo tudi dejavnike in napake, ki povzročajo morebitna odstopanja od realnih vrednosti ter ugotovili, da so ob še tako natančnem delu določene napake neizogibne. Rezultati primerjave vsebnosti Klasonovega lignina med zdravimi in okuženimi rastlinami so pokazali, da do razlik v rezultatih prihaja zaradi nerazgrajene kutikule.
Keywords: lignocelulozni material, Klasonova metoda, modifikacije Klasonove metode, določevanje lignina, določevanje monosaharidov, analiza napak
Published in DKUM: 19.09.2017; Views: 1504; Downloads: 227
.pdf Full text (3,22 MB)

3.
PROIZVODNJA BIOPLINA S SOSUBSTRATOM KORUZNO SLAMO
Žiga Šut, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je ugotoviti ali je smiselno uporabiti koruzno slamo kot sosubstrat pri proizvodnji bioplina. Zanimalo nas je ali je koruzna slama dovolj zanimiva zamenjava za druge energetske rastline, kot npr. koruzno silažo. Ekonomsko je koruzna slama boljša izbira, saj je načeloma zastonj (ostanek na poljih po žetvi), prav tako pa ni primarni kmetijski proizvod. Eksperimentalni del smo si zastavili tako, da smo pod enakimi termodinamskimi pogoji preizkusili več različnih nastavitev mešanic živalskega gnoja, koruzne silaže in koruzne slame. Pri vseh nastavitvah smo uporabili inokulum iz bioplinarne Jezera (Panvita d.d) in substrate, ki jih uporabljajo v bioplinarnah Jezera in Draženci (Perutnina Ptuj d.d) z dodatkom koruzne slame. Preverili smo, če dodatek koruzne slame izboljša donos bioplina v različnih kombinacijah. Med poskusom smo spremljali dnevni in kumulativen dobitek bioplina ter sestavo pridobljenega bioplina. Ker je količina proizvedenega bioplina odvisna od količine ogljikovih hidratov, lignina in ekstraktov smo izvedli še analizo, ki nam je podala vrednosti le-teh pred in po anaerobni digestiji. V ta namen smo uporabili Klasonovo metodo. Potrdili smo hipotezo, da v določenih primerih koruzna slama izboljša proizvodnost bioplina, ovrgli pa smo hipotezo, da se z ligninom med procesom anaerobne digestije ne dogaja nič, saj smo zabeležili zmanjšanje mase lignina.
Keywords: bioplin, anaerobna digestija, koruzna slama, Klasonova metoda, lignin
Published in DKUM: 14.10.2016; Views: 1735; Downloads: 93
.pdf Full text (2,46 MB)

Search done in 1.65 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica