| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 63
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
Medkulturna poslovna pogajanja slovenskega podjetja s podjetji v Švici in na Kitajskem
Lucija Steinmann, 2023, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je s pomočjo intervjuja slovenskega podjetja spoznati bistvene podobnosti in razlike medkulturnih pogajanj Slovencev s pogajalci iz Švice in Kitajske, ter v kolikšni meri je slovensko podjetje seznanjeno s pogajalskim procesom v omenjenima državama. V uvodnem delu smo opredelili problem in spoznali, kaj nam le-ta predstavlja. V teoretičnem delu smo se osredotočili na predstavitev poslovnih pogajanj, kakor tudi medkulturnih poslovnih pogajanj, ki so poglavitna za pisanje tega dela. Pridobili smo znanja o raznolikih tehnikah, taktikah, stilih in slogih, ki se dan danes uporabljajo pri medkulturnih pogajanjih. V empiričnem delu smo se lotili reševanja problema z strukturiranim intervjujem izbranega slovenskega podjetja, ki nam je bilo v pomoč pri ugotavljanju podobnosti in razlik v pogajalskih procesih Švice in Kitajske. Zraven tega smo na podlagi intervjuja izvedeli ali razumevanje medkulturnih razlik resnično pozitivno vpliva k dobrim poslovnim pogajanjem in kaj je temeljnega pomena za uspeh pri poslovnih pogajanjih. Po izvedbi intervjuja in vsesplošni analizi smo prišli do ugotovitve, da razumevanje medkulturnih razlik res vzpodbudno prispeva k dobrim poslovnim pogajanjem, kakor tudi, da je temeljnega pomena za uspeh pri poslovnih pogajanjih prav dobra priprava na le ta. Tako smo H1 in H2 potrdili, med tem ko smo H3 in H4 zavrnili, saj slovensko podjetje ni seznanjeno s pogajalskim procesom v Švici in na Kitajskem oz. vsaj ne dovolj.
Keywords: poslovna pogajanja, medkulturna poslovna pogajanja, primerjava, slovensko podjetje, Švica, Kitajska
Published in DKUM: 25.10.2023; Views: 161; Downloads: 12
.pdf Full text (1,74 MB)

2.
Analiza uvoza lesnih proizvodov s Kitajske v Evropsko unijo s poudarkom na kontejnerskem transportu
Nejc Rauter, 2023, master's thesis

Abstract: Globalizacija poslovanja ima pomemben vpliv na delovanje in konkurenčnost podjetij po vsem svetu. Vse bolj optimizirane in cenovno dostopne logistične rešitve omogočajo enostavno vzpostavitev partnerskega odnosa med podjetji na mednarodnem trgu. Danes uvoz blaga iz geografsko oddaljenih držav z drugih celin več ne predstavlja večjih težav in komplikacij, k čemur je bistveno pripomogel tudi razvoj kontejnerizacije v zadnjih desetletjih. Stroškovna ugodnost kontejnerskega transporta je podjetnikom omogočila, da se pri nabavi določenih proizvodov lahko odločajo za cenovno ugodnejše dobavitelje, ki večinoma izvirajo iz revnih in gospodarsko oslabljenih držav, kjer je delovna sila v primerjavi z zahodnimi trgi bistveno cenejša. Na nabavni strani so evropska podjetja močno odvisna od Kitajske, ki je največja trgovinska partnerica držav Evropske unije. Kitajska je zelo dejavna tudi v lesni industriji in je ena izmed največjih izvoznic lesnih proizvodov na svetu. Večina evropskih veletrgovcev lesne proizvode kitajskega porekla ponuja potrošnikom na evropskem trgu. Zaradi tega smo želeli ugotoviti, ali lahko uvoz lesnih proizvodov s Kitajske v primerjavi z nabavo slednjih pri evropskih dobaviteljih za evropska podjetja iz cenovnega vidika predstavlja konkurenčno prednost. V sklopu magistrskega dela smo se posledično odločili, da se bomo osredotočili na analizo uvoza lesnih proizvodov s Kitajske v Evropo s poudarkom na kontejnerskem transportu. Zaradi kompleksnosti in raznolikosti lesnih proizvodov smo se v empiričnem delu odločili za preučevanje uvoza dveh proizvodov, in sicer vezanih plošč in večslojnih lesenih podov. Za slednja proizvoda smo naredili kalkulacijo stroškovne cene, ki je sestavljena iz nabavnih cen kitajskih proizvajalcev in vseh transportnih in drugih stroškov, ki bi jih pri uvozu imelo slovensko podjetje. Pridobljeno stroškovno ceno smo v nadaljevanju primerjali tudi s stroškovnimi cenami konkurentov na evropskem trgu. Ugotovili smo, da je uvoz vezanih plošč in večslojnih lesenih podov s Kitajske za evropska podjetja v primerjavi z nabavo izbranih proizvodov na evropskem trgu s stroškovnega vidika primernejša izbira. Kitajski proizvajalci so toliko cenejši, da večji stroški kontejnerskega transporta in stroški carinskih dajatev bistveno ne vplivajo na končno stroškovno ceno. Na podlagi tega menimo, da je za slovensko podjetje ob izbiri kvalitetnega in zanesljivega kitajskega dobavitelja uvoz vezanih plošč in večslojnih lesenih podov lahko zelo dobičkonosen posel.
Keywords: mednarodno poslovanje, kontejnerski transport, Kitajska, lesni proizvodi, kalkulacija stroškovne cene
Published in DKUM: 29.06.2023; Views: 325; Downloads: 40
.pdf Full text (1,98 MB)

3.
Stili vodenja, kultura in poslovni običaji - primerjava Slovenije in Kitajske
Blaž Zadravec, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili kulturo, vodenje in poslovne običaje Slovenije in Kitajske, nato pa smo državi še primerjali. V današnjem poslovnem svetu lahko pride do številnih napak oziroma težav predvsem na poslovnih sestankih, kjer se srečujejo različne kulture. Država, podjetja in organizacije si želijo dobrega sodelovanja in komunikacije z državami, podjetji in organizacijami iz različnih kultur in kontinentov. Predstavniki držav morajo biti na tekočem z njihovim stilom vodenja, kulturo in poslovnimi običaji, ki se lahko med državami pomembno razlikujejo. V diplomskem delu smo se predvsem osredotočili na primerjavo Slovenije in Kitajske, kjer smo predstavili številne razlike v načinu vodenja, kulturi in poslovnih običajih. Predstavili smo tudi pojem vodenja, kjer smo opredelili stile vodenja, izhodišča za razumevanje vodenja in skupinsko delo. Dotaknili smo se pojma kultura, kjer smo opredelili organizacijsko kulturo, poslovni bonton in poslovno komuniciranje. V zadnjem delu diplomskega dela pa smo opredelili kriterije, na temelju katerih smo Slovenijo in Kitajsko tudi primerjali in opisali razlike. Največje razlike smo zaznali v načinu vodenja, saj v Sloveniji uporabljamo predvsem demokratičen stil vodenja, na Kitajskem pa se poslužujejo predvsem avtokratskega stila vodenja, kjer ima vodja malo zaupanja v svoje zaposlene. Razlike se pojavijo tudi v sami kulturi, saj smo Slovenci bolj odprti po naravi, kot so Kitajci. Za Slovenijo je značilna bolj individualistična kultura, za Kitajsko pa kolektivistična. Razlike se pojavljajo tudi pri načinu komuniciranja, saj Slovenci uporabljamo neposreden stil, Kitajci pa zgoščeni stil komuniciranja. V sklepu diplomskega dela smo opisali naše ugotovitve, predstavili odprte probleme in podali predloge za prakso.
Keywords: Kultura, Vodenje, Stil vodenja, Slovenija, Kitajska, Poslovna kultura, Motiviranje
Published in DKUM: 07.04.2023; Views: 584; Downloads: 145
.pdf Full text (1,22 MB)

4.
Primerjalna analiza institucionalnega okolja Indije in Kitajske
Viktorija Potnik, 2022, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je primerjati institucionalno okolje Indije in Kitajske. Cilj magistrskega dela je podrobno proučiti politične, ekonomske in družbene institucije obeh držav ter ugotoviti, kako te vplivajo na njuno mednarodno trgovinsko menjavo ter na privabljanje tujih neposrednih investicij. V pregled so vključeni tudi kratek zgodovinski pregled in kako je ta vplival na daljni razvoj omenjenih institucij. Raziščemo podobnosti in razlike med institucijami ter ali le te različno vplivajo na gospodarsko rast in razvoj obravnavanih držav. Na podlagi raziskave in primerjave političnega, ekonomskega in družbenega institucionalnega okolja Indije in Kitajske pridemo do zaključka, da ima Kitajska bolj uspešna našteta institucionalna okolja kot Indija in so ta vzrok za bolj uspešno in razvito mednarodno trgovinsko menjavo ter privabljajo več tujih neposrednih investicij. Omenjena institucionalna okolja ohranjajo svoj vpliv tudi v zadnjih nekaj letih, ker Kitajska ohranja svojo mednarodno trgovinsko prednost pred Indijo, prav tako pa vseskozi privablja več tujih neposrednih investicij. Zaradi nasprotnih interesov in zasedanja določenega ozemlja pa to krha odnose med državami, kar se kaže predvsem v zmanjšanju uvoza s strani Indije na Kitajsko ter s postavljanjem novih omejitev s strani Indije pri pritoku tujih investicij, ki veljajo predvsem za sosednje države. To se v grobem nanaša predvsem na Kitajsko, saj želi Indija preprečiti, da bi kitajska podjetja prevzela indijska. Indija zaradi svojega razvitega farmacevtskega sektorja krepi pritok tujih investicij in nenehno povečuje mednarodno menjavo, a oslabljeni odnosi s Kitajsko lahko pripeljejo do izgube enega od njenih največjih uvoznih partnerjev. Kitajski pa s tem grozi izguba njenega največjega izvoznega trga.
Keywords: Ekonomske institucije, politične institucije, družbene institucije, Indija, Kitajska, mednarodna trgovinska menjava, tuje neposredne investicije
Published in DKUM: 23.01.2023; Views: 363; Downloads: 44
.pdf Full text (1,57 MB)

5.
Analiza in dejavniki zunanjetrgovinskih tokov na Kitajskem
Martin Kralj, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V našem diplomskem delu smo analizirali postopen premik kitajskega gospodarstva od planskega zaprtega gospodarstva v odprto gospodarstvo. Ugotovili smo, da je enega glavnih mejnikov liberalizacije predstavljal vstop v WTO. Empirične študije liberalizacije kitajskega gospodarstva so si precej enotne, saj kot enega ključnih dejavnikov za hitro gospodarsko rast Kitajske navajajo povečano sodelovanje v mednarodni trgovini. S prevzemom liberalne trgovinske politike je kitajsko gospodarstvo postalo podvrženo zunanjim tveganjem. V našem delu smo analizirali nekaj ključnih zunanjetrgovinskih dejavnikov, kot so devizni tečaj, efektivni devizni tečaj, mednarodni odnosi, splošna gospodarska rast in pogoji menjave. Ugotovili smo, da izvoz Kitajske ni pomemben le za domače gospodarstvo, temveč za celoten mednarodni trg, saj je Kitajska v zadnjem desetletju postala temeljni člen mednarodnega povezovanja.
Keywords: Kitajska, mednarodna trgovina, trgovinska politika, liberalizacija
Published in DKUM: 20.10.2022; Views: 543; Downloads: 37
.pdf Full text (1,47 MB)

6.
Primerjava upravne in vojaške strukture Kitajske v času dinastije Han z Rimskim cesarstvom : magistrsko delo
Janez Flis, 2022, master's thesis

Abstract: Dinastija Han je Kitajski vladala med letom 202 pr. n. št. in letom 220. Njena več kot štiristoletna vladavina je označena kot zlato obdobje kitajske zgodovine. Predstavlja namreč obdobje miru, stabilnosti in vsesplošnega družbenega napredka. V tem času je prišlo do poenotenja obsežnega območja in nadaljnje širitve cesarstva proti zahodu. Na ta način je Kitajska, sicer tradicionalno izolirana pred svetom, prišla v stik z ljudstvi osrednje Azije, posredno pa tudi v stik z Rimskim cesarstvom. Slednje se je oblikovala konec 1. stol. pr. n. št. in tako soobstajalo s Kitajsko v času dinastije Han slabih 250 let. Primerjava upravnih in vojaških struktur obeh cesarstev razkriva, da med njima obstajajo določene podobnosti, kot npr. pri vlogi cesarja ter pri sistemu javne uprave. Obe cesarstvi sta izrabili učinkovit birokratski aparat za izvajanje nadzora, kar je posledično krepilo cesarsko oblast. Hkrati pa obstajajo precejšnje razlike na področjih vlade, zakonodaje in pravosodja ter vojske. Večina teh razlik izhaja iz družbeno ter kulturno pogojenih ideoloških razlik, ki obe območji zaznamujejo še danes. Cesarstvi sta bili med seboj povezani preko trgovine, ki je potekala po sistemu trgovskih poti oz. t. i. svilne ceste, ki je s Kitajske prek osrednje Azije vodila na Bližnji vzhod in nato v Evropo. Toda to trgovanje je bilo po večini posredno in ni omogočalo neposrednega stika med cesarstvoma, ki ga ni bilo niti na diplomatski ravni vse do 2. polovice 2. stoletja.
Keywords: Kitajska, Rimsko cesarstvo, dinastija Han, upravna struktura.
Published in DKUM: 06.10.2022; Views: 413; Downloads: 36
.pdf Full text (1,07 MB)

7.
Analiza gospodarskega razvoja in ekonomske neenakosti na Kitajskem
Žan Kovačič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Kitajska se je po letu 1978 začela odpirati in od takrat naprej je njeno gospodarstvo doživelo velik razvoj. Gospodarska rast je po letu 1978 v povprečju znašala 10 % na letni ravni. Vendar hitra rast ni koristila vsem slojem prebivalstva enako in enako vplivala na rast dohodka, kar je privedlo do močnega povečanja dohodkovne in premoženjske neenakosti. Diplomsko delo opisuje splošne značilnosti kitajskega gospodarstva. V nadaljevanju je z indeksom človekovega razvoja in indeksom človekovega razvoja, popravljenim za neenakost predstavljen človekov razvoj na Kitajskem. Osrednja tema raziskave je analiza ekonomske neenakosti, ki je prikazana z različnimi kazalniki: razmerje med dohodkom in premoženjem, velikostna distribucija dohodka in premoženja, Ginijev koeficient, razmerje kvintilnih razredov, Palma razmerje in multidimenzinalni indeks revščine. Tako dohodkovna kot tudi premoženjska neenakost sta v zadnjih treh desetletjih doživela nagel vzpon. Obravnavamo tudi neenakost med spoloma, ki je podana z indeksom človekovega razvoja, popravljenim za neenakost med spoloma, indeksom neenakosti spolov ter opišemo vlogo žensk in plačne razlike med spoloma na Kitajskem. Ženske so v zadnjih letih naredile velik preboj v stopnji pridobljene izobrazbe, vendar jim je ta na podeželju manj omogočena. V zadnjem poglavju na kratko predstavimo vpliv pandemije Covid-19 na ekonomsko neenakost na Kitajskem.
Keywords: Gospodarska rast, neenakost, dohodek, premoženje, Ginijev koeficient, Kitajska.
Published in DKUM: 10.11.2021; Views: 1070; Downloads: 117
.pdf Full text (1,07 MB)

8.
Valutno-finančni vidiki globalnega naftnega trga s poudarkom na rezervni valuti
Luka Krajšek, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo analizirali globalni naftni trg in povezavo z rezervno valuto. Za lažje razumevanje smo na začetku predstavili osnovne pojme, ki so ključni za razumevanje naftnega tržišča. Opredelili smo kemijske lastnosti, ki vplivajo na kvaliteto nafte in razliko med vrtanjem in hidravličnim lomljenjem. Predstavili smo glavne vrste nafte s katerimi se trguje. Analizirali smo gibanje cen nafte skozi zgodovino in dejavnike, ki danes vplivajo na ceno. Preučili smo glavne igralce na naftnem tržišču in sicer organizacijo OPEC, Združene države Amerike in Kitajsko. V drugem delu smo razčlenili pojem rezervna valuta in predstavili povezavo med dolarjem in nafto. Razjasnili smo vpliv petrodolarja na ameriško in svetovno gospodarstvo, ter zakaj si kitajska prizadeva za vzpostavitev petroyuana. Ugotovili smo, da je organizacija OPEC s kartelnim delovanjem pomembno vpliva na gibanje cen, ZDA pa so zaradi tehnološkega napredka in čedalje cenejšega pridobivanja z tehniko lomljenja postale energetsko neodvisne in se posledično strateško odmikajo iz Bližnjega vzhoda. Petrodolar je ključnega pomena za ameriško dominacijo v mednarodnih financah.
Keywords: surova nafta, OPEC, ZDA, Kitajska, petrodolar, petroyuan.
Published in DKUM: 05.11.2021; Views: 637; Downloads: 40
.pdf Full text (2,07 MB)

9.
Analiza kitajskih prevzemov v Evropski uniji
Simon Popič, 2021, master's thesis

Abstract: Danes ambiciozna Kitajska je bila pred uvedbo gospodarskih reform, strateško zastavljenih strategij in politik za doseganje želene gospodarske rasti, med katere spadajo aktivne spodbude države k združitvam in prevzemom, ter vstopom v Svetovno trgovinsko organizacijo (v nadaljevanju STO) velika neznanka na mednarodnem trgu. Zaradi njene drugačnosti in načina poslovanja so druge države pred njo čutile strah. Nekatere ga čutijo še danes, le da se je ta zaradi močne notranje in zunanjepolitične, geografske in gospodarske prisotnosti države v globalnem svetu nekoliko spremenil. Zaradi prisotnosti v najrazličnejših svetovno strateško pomembnih panogah Kitajska za mnoge pomeni priložnost in hkrati nevarnost, in sicer predvsem zaradi lastnih geografskih, političnih in ekonomskih ciljev, ki jih namerava doseči s premišljenim načrtovanjem in skrbnim uresničevanjem zastavljenih gospodarskih in političnih politik ter strategij. Trenutno je na prehodu iz proizvodno usmerjene, delovno intenzivne in nizkocenovne države proti gospodarski velesili, kar bo dosegla z uporabo aktivnih neposrednih tujih investicij (v nadaljevanju NTI). Pri tem imajo še posebno pomembno vlogo prevzemi podjetij iz strateško pomembnih panog in kritičnih infrastrukturnih objektov. Pomembna je tudi Evropska unija (v nadaljevanju EU), ki s svojim investicijskim okoljem, z razvito infrastrukturo, s tehnološko naprednim in z enotnim trgom z visoko kupno močjo ter z mnogimi globalno uveljavljenimi blagovnimi znamkami na trgu predstavlja enega ključnih ciljnih trgov za kitajske naložbe.
Keywords: Evropska unija, Kitajska, prevzem, pojdi globalno, nova svilna cesta, kitajski petletni načrt, narejeno na Kitajskem, Kitajska 2049
Published in DKUM: 21.10.2021; Views: 825; Downloads: 69
.pdf Full text (2,15 MB)

10.
Trgovinska menjava in tuje neposredne investicije med evropsko unijo in kitajsko
Blaž Petek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu analiziramo položaj Evropske unije in Kitajske v svetu, njuno medsebojno trgovinsko menjavo in tuje neposredne investicije ter priložnosti in nevarnosti na obeh področjih. S preučevanjem njunih ključnih strategij na gospodarskem področju smo ugotovili, da se Evropska unija osredotoča na izboljševanje svojega gospodarstva, in sicer predvsem na okoljevarstvene in digitalne vidike ter pravično trgovino, Kitajska pa je osredotočena na pospeševanje svojih mednarodnih trgovinskih in investicijskih tokov in s tem na večanje svoje vloge v mednarodnem gospodarskem prostoru. Trgovinsko sodelovanje smo analizirali po strukturi blagovne in storitvene menjave, investicijsko sodelovanje pa glede na tokove vhodnih in izhodnih tujih neposrednih investicij. Ugotovili smo, da medsebojna trgovina z blagom in storitvami v zadnjih letih konstantno raste, medsebojne tuje neposredne investicije pa se znižujejo. Prišli smo do spoznanja, da je gospodarsko sodelovanje med Evropsko unijo in Kitajsko kljub številnim nihanjem še zmeraj obsežno in bo, glede na trende, takšno ostalo tudi v prihodnjih letih.
Keywords: mednarodna trgovina, tuje neposredne investicije, gospodarski kazalniki, strateške usmeritve, Evropska unija, Kitajska
Published in DKUM: 10.11.2020; Views: 975; Downloads: 78
.pdf Full text (873,13 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica