| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
INSTITUCIONALNA ZASNOVA EVRAZIJSKE UNIJE
Iris Štelcar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava Evrazijsko unijo kot mednarodno organizacijo, ustanovljeno z namenom sodelovanja med nacionalnimi gospodarstvi držav članic, ki zagotavlja prosti pretok blaga, storitev, kapitala in delovne sile. Članstvo državam članicam zagotavlja ohranitev njihove suverenosti in enakovredno obravnavanje ter od njih zahteva uskladitev politik na vseh področjih sodelovanja. Nastala je 29. maja 2014, s Pogodbo o vzpostavitvi Evrazijske unije, ki so jo podpisali predsedniki Rusije, Belorusije in Kazahstana, vendar je s svojim delovanjem pričela šele 1. januarja 2015. Poleg omenjenih držav podpisnic ustanovne pogodbe sta njeni državi članici še Armenija in Kirgizistan. Čeprav je organizacija relativno mlada, se države med seboj zelo dobro poznajo, saj so v prejšnjem stoletju sestavljale Zvezo sovjetskih socialističnih republik. Evrazijska unija je zelo dobro razvita, saj so Rusija, Belorusija in Kazahstan že leta 2010 vzpostavile skupno carinsko tarifo in odpravile mejne kontrole, leta 2012 so vzpostavile enotno gospodarsko območje in ustanovile Evrazijsko ekonomsko Komisijo, sestavljeno iz Sveta Komisije in Upravnega odbora Komisije, ki skrbi za delovanje in razvoj organizacije. V diplomskem delu izpostavljam tudi ostale institucije Evrazijske unije, in sicer Vrhovni evrazijski ekonomski Svet, Evrazijski medvladni Svet in Sodišče Evrazijske unije, ki delujejo v okviru pristojnosti, dodeljenih s strani Pogodbe o vzpostavitvi Evrazijske unije in mednarodnih pogodb Evrazijske unije. Že na podlagi podobnega poimenovanja institucij kot v Evropski uniji lahko ugotovimo, da je omenjena organizacija služila kot model pri ustanovitvi Evrazijske unije, zato v diplomskem delu primerjam značilnosti in pravne akte obeh unij. Kljub uspešnemu začetku in dejstvu, da je Evrazijska unija največja proizvajalka nafte in zemeljskega plina na svetu ter pomembna proizvajalka jekla in električne energije, prihodnost Evrazijske unije naj ne bi bila tako svetla. Njena slaba stran je velika razlika v gospodarstvih držav članic, kar dokazuje dejstvo, da je gospodarstvo Evrazijske unije v veliki večini odvisno od ruskega gospodarstva. Naslednja slabost, na katero namiguje veliko nasprotnikov Evrazijske unije, je, da ne gre za ekonomsko povezavo držav, ampak za politično, saj naj bi pri njeni ustanovitvi šlo za željo Rusije po ponovnem oblikovanju Sovjetske zveze, kar ruski predsednik Vladimir Putin, zanika. Diplomsko delo zaključujem z zastavljenimi cilji Evrazijske unije, ki jih bodo države članice skušale doseči v prihodnosti in s preverjanjem tez, ki sem si ju postavila pred začetkom raziskovanja problema diplomskega dela.
Keywords: Evrazijska unija, Pogodba o vzpostavitvi Evrazijske unije, Evrazijska ekonomska Komisija, Vrhovni evrazijski ekonomski Svet, Evrazijski medvladni Svet, Sodišče Evrazijske unije, Rusija, Belorusija, Kazahstan, Armenija, Kirgizistan, carinska unija, enotno gospodarsko območje.
Published: 19.09.2016; Views: 628; Downloads: 95
.pdf Full text (761,20 KB)

2.
Primerjalna analiza poslovnega okolja in deželnih tveganj Kazahstana in Irana
Anita Videc, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi vpliva globalizacije in medsebojne povezanosti držav morajo podjetja nenehno iskati možnosti poslovanja na tujih trgih. Podjetjem, ki tržijo le na domačem trgu, gre nekaj časa dobro, vendar jih nenehen pritisk konkurence postopoma prisili v razmišljanje o mednarodni širitvi posla. Tista podjetja, ki opravljajo raziskave tujega okolja in analize tveganj, pokažejo velik interes za sodelovanje s tujino in imajo več možnosti za dolgoročen uspeh pri poslovanju. PESTLE-analiza je danes najbolj običajna oblika analize podjetij za identifikacijo zunanjih dejavnikov poslovnega okolja. Priporočeno je, da podjetje poveže dejavnike PESTLE-analize s SWOT-analizo. Kazahstan in Iran sta državi z visoko stopnjo tveganja. Če se podjetja odločijo za vstop na njuna trga, so nujne predhodne analize. Čeprav se obe državi spopadata s političnimi, gospodarskimi in zakonodajnimi ovirami, gre za hitro rastoča trga, ki nudita tudi slovenskim podjetjem veliko izzivov in še več priložnosti. Na osnovi zbranih podatkov in primerjalne analize poslovnega okolja in deželnih tveganj Kazahstana in Irana v diplomskem projektu ugotavljamo stopnjo privlačnosti obeh trgov.
Keywords: mednarodno poslovanje, analiza trga, deželno tveganje, Kazahstan, Iran
Published: 09.08.2018; Views: 346; Downloads: 57
.pdf Full text (466,79 KB)

3.
Primerjalna analiza poslovnega okolja in deželnih tveganj Kazahstana in Belorusije
Elzana Emini, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Kadar se odločamo za vstop na tuji trg, se moramo podrobno seznaniti z značilnostmi tujega poslovnega okolja in morebitnimi tveganji. Za uspešen prodor na tuji trg moramo proučiti in razumeti dejavnike makrookolja tujega trga. Poznamo več metod in vrst analiziranja poslovnega okolja tuje države, ena od njih je tudi PEST analiza, ki je najpogosteje uporabljena. V diplomskem projektu smo analizirali poslovno okolje in deželna tveganja Belorusije in Kazahstana. V prvem delu diplomskega projekta smo teoretično opredelili mednarodno okolje, poslovno okolje podjetja ter njegove dejavnike, PEST analizo ter deželna tveganja. V drugem delu smo se poglobili v specifično analizo dejavnikov poslovnega okolja in deželnih tveganj Belorusije in Kazahstana. V zadnjem delu diplomskega projekta smo opravili primerjalno analizo dejavnikov poslovnega okolja in deželnih tveganj obeh držav. Skozi analizo smo s sekundarnimi podatki preverjali ali je kazahstanski trg zaradi razvitejšega poslovnega okolja za tuja podjeta privlačnejši kot beloruski trg in ali je kazahstanski trg zaradi nižjega deželnega tveganja za tuja podjetja privlačnejši kot beloruski trg.
Keywords: poslovno okolje, deželno tveganje, PEST-analiza, Belorusija, Kazahstan
Published: 07.01.2019; Views: 172; Downloads: 29
.pdf Full text (898,03 KB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica