Search the digital library catalog

Abstract: Nadarjeni učenci so po slovenski zakonodaji učenci, ki izkazujejo visoko nadpovprečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu. Kot taki se torej razlikujejo od učencev, ki niso bili prepoznani kot nadarjeni. Raziskave kažejo, da so nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi bolj zavzeti pri učenju in imajo višje učne dosežke. Za uspešno sodelovanje pri učenju pa vsi učenci potrebujejo različne vrste opore, tako s strani učiteljev kot s strani vrstnikov. Podatki so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja, ki je bil izveden na 118 slovenskih osnovnih šolah. V naš vzorec smo vključili 6019 učencev, od tega 5030 normativnih učencev (83,57 %) in 989 nadarjenih učencev (16,43 %). Potrdili smo, da so nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi vrstniki učno bolj uspešni in zavzeti. Nadarjeni fantje v primerjavi z normativnimi fanti zaznavajo več vrstniške opore, nadarjena dekleta pa se od normativnih deklet v tem pogledu ne razlikujejo. Nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi poročajo o višji vrednosti pozitivnega vidika kakovosti odnosov z učitelji. Dodatno nadarjeni fantje v primerjavi z normativnimi fanti ter nadarjena dekleta v primerjavi z normativnimi dekleti poročajo o nižji vrednosti negativnega vidika kakovosti odnosov z učitelji. Odkrili smo, da obstaja pozitivna povezava med učno uspešnostjo nadarjenih učencev in pozitivnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Prav tako pri nadarjenih dekletih obstaja negativna povezava med učno uspešnostjo in negativnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Tudi učna zavzetost se pri nadarjenih učencih pozitivno povezuje s pozitivnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Obstaja tudi negativna povezava učne zavzetosti z negativnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji in pozitivna povezava učne zavzetosti z zaznano oporo vrstnikov pri nadarjenih. Naša raziskava ponuja uvid v socialne in učne vidike nadarjenih učencev v slovenskem šolskem okolju in lahko služi kot izhodiščna točka za nadaljnje raziskovanje in oblikovanje intervencij z namenom, da bi nadarjeni učenci svoj potencial dosegali v večji meri.
Keywords: nadarjeni učenci, opora vrstnikov, kakovost odnosa z učitelji, učna zavzetost, učni dosežki
Published in DKUM: 13.03.2025; Views: 0; Downloads: 7
Full text (1,21 MB)

Abstract: Namen zaključnega dela je bil ugotoviti stopnjo zadovoljstva starejših v domovih za starejše z domsko oskrbo v avstrijski štajerski regiji. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja na podlagi anketnega vprašalnika med 207 starejšimi v dveh domovih starejših v avstrijski štajerski regiji. Pridobljeni podatki so bili analizirani s pomočjo opisne statistike, t-testom, ANOVA testom ter Pearsonovim koeficientom korelacije. Rezultati:. Ugotovljena je bila visoka stopnja zadovoljstva med bivanjem v domski oskrbi, saj so anketiranci visoko ocenjevali vse dejavnike zadovoljstva, ki so od najvišje ocenjenega v padajočem vrstnem redu »čistoča in higiena« (SD = 4,6), z enako stopnjo ocenjeni (SD = 4, 4) »hrana in pijača«, »bivanje in življenje«, »aktivnosti in prireditve« ter »zaposleni«, z enako stopnjo (SD = 4,3) jim sledijo »sprejem in vtis«, »spremljanje, oskrba, nega« ter »splošno zadovoljstvo«. Nekoliko nižjo povprečno oceno (SD = 4,1) je prejel dejavnik »komunikacija in informacije«, najnižjo povprečno oceno (SD = 4,0) pa sta prejela dejavnika »atmosfera in dobro počutje« ter »bivanje in življenje«. Statistično značilne razlike v zadovoljstvu starejših med raziskovalnima ustanovama niso bile ugotovljene (p = 0,133). Prav tako niso bile ugotovljene statistične razlike v zadovoljstvu z življenjem glede na glede na spol (p = 0,554) in starost (p = 0,108). Razprava in sklep: Zavedanje pomena zadovoljevanja potreb starejših znotraj domov starejših naj bo tudi v prihodnje pomembna odskočna deska za njihovo uresničevanje, s ciljem zadovoljstva starejših, ki iz različnih razlogov ne morejo bivati doma.
Keywords: kakovost, E-Qalin, oskrba, zadovoljstvo, domovi za starejše
Published in DKUM: 21.01.2025; Views: 0; Downloads: 28
Full text (980,81 KB)

Abstract: Cilj diplomskega dela je bila primerjava modernih križancev s krškopoljskimi prašiči pri reji v identičnih pogojih glede rastnosti, kakovosti mesa, lastnostih trupa ter biokemičnih lastnostih mišičnine in maščobe. V poskus je bilo vključenih po 7 prašičev vsakega genotipa, ti pa so bili vhlevljeni pod identičnimi pogoji (enaka nastanitev in krma). Med poskusom smo spremljali težo živali, po zakolu pa smo izvedli meritve klavnih trupov (meritve dolžine trupa, slanine in mišice), tehnoloških parametrov mesa na mišici longissimus dorsi (pH, barva, marmoriranost, sposobnost za vezanje vode, strižna trdota) ter določili biokemične parametre kakovosti mesa in hrbtne slanine (kemična in maščobno kislinska sestava). Prašiči obeh genotipov so imeli ob začetku poskusa enako težo (27 kg), nato pa so moderni mesnati križanci v celotnem poskusnem obdobju dosegali višje priraste in posledično višjo končno težo. Prašiči slovenske avtohtone pasme so bili znatno bolj zamaščeni in manj omišičeni, kar je imelo za posledico tudi manjšo mesnatost klavnega trupa kot pri modernih križancih. Tudi delež intramuskularne maščobe je bil pri krškopoljskih prašičih višji za več kot 150 %. Med genotipoma smo ugotovili tudi nekaj razlik v kakovosti mesa. Krškopoljski prašiči so izkazali bolj intenzivno in rdečo barvo mesa (v skladu z večjo vsebnostjo mišičnega pigmenta), nekoliko višji končni pH in nekoliko večji nivo oksidacije, po drugi strani pa med genotipoma nismo ugotovili razlik v tehnološki kakovosti mesa (strižni trdoti ter sposobnosti za vezanje vode) in nekaterih drugih lastnostih (vsebnost in topnost kolagena).
Keywords: prašiči, krškopoljski prašič, moderni križanci, rastnost, kakovost mesa
Published in DKUM: 21.01.2025; Views: 0; Downloads: 20
Full text (1,46 MB)

Abstract: Kirurško zdravljenje velja za enega izmed temeljnih načinov zdravljenja pacientov z možganskim tumorjem. Kljub temu, da ima kirurška odstranitev možganskega tumorja dobro prognozo, lahko spremembe po odstranitvi močno vplivajo na kakovost življenja pacientov. Namen našega zaključnega dela je ugotoviti kako kirurška odstranitev vpliva na kakovost življenja pacientov po odstranitvi možganskega tumorja. Izvedli smo pregled, analizo in sintezo znanstvene literature. Iskanje je bilo opravljeno v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL Ultimate, Cochrane Library in ScienceDirect. Podatke smo analizirali in s pomočjo vsebinske sinteze sintetizirali. Članke smo razvrstili na nivo dokaza s pomočjo hierarhije dokazov. V končno analizo smo vključili 6 člankov, ki so ustrezali našemu iskalnemu nizu ter nam podali odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje. Ugotovljeno je bilo, da se kakovost življenja po operaciji pri številnih pacientih poslabšala kljub odstranitvi tumorja zaradi različnih fizičnih, psihičnih in socialnih dejavnikov. Raziskave tudi navajajo, da se je čustvena funkcija izboljšala po operaciji, telesna pa poslabšala. Kakovost življenja je eden izmed glavnih parametrov za ocenjevanje uspešnosti zdravljenja možganskega tumorja. Na poslabšanje kakovosti življenja po kirurški odstranitvi vplivajo različne težave. Dejavniki, kot so spol, pooperativni zapleti, vrsta zdravljenja, ponovna operacija, vrsta tumorja in premer tumorja lahko prav tako vplivajo na večje tveganje za zmanjšano kakovost življenja.
Keywords: možganski tumorji, kirurško zdravljenje, kakovost življenja
Published in DKUM: 09.12.2024; Views: 0; Downloads: 19
Full text (1,24 MB)

Abstract: Uvod: Ustrahovanje se v poklicu, posvečenem skrbi in sočutju, ne bi smelo pojavljati, vendar je večina medicinskih sester vsaj enkrat v svoji poklicni dobi doživela prav to. V nekaterih delovnih okoljih je ustrahovanje med medicinskimi sestrami in zdravstveniki še vedno norma in se ne ocenjuje kot nekaj, čemur se je treba upreti. Namen diplomskega dela je spoznati, kako ustrahovanje med zdravstvenimi delavci vpliva na kakovost zdravstvene nege pacienta. Metode: Izvedli smo pregled, analizo in sintezo literature. Iskanje je bilo opravljeno v podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, PubMed, Sage, Science Direct in Wiley. Podatke smo zbrali in s pomočjo vsebinske analize sintetizirali. Rezultati: V končno analizo smo vključili šest člankov, ki so ustrezali glede na izbrane vključitvene kriterije, in podali odgovor na naše raziskovalno vprašanje. Ugotovljeno je bilo, da posledice ustrahovanja med zdravstvenimi delavci preprečujejo sodelovanje, razpravo, timsko delo in izmenjavo informacij ter negativno vplivajo na zdravstveno nego pacientov in dinamiko, kot so zdravstvene napake, varnostna tveganja in pojav neželenih dogodkov. Razprava in zaključek: Ustrahovanje negativno vpliva na uspešnost opravljenega dela in zadovoljstvo ter fluktuacijo medicinskih sester na delovnem mestu. Pomembno je uvesti sistemske spremembe v zdravstveni organizaciji in zagotoviti ničelno toleranco do ustrahovanja za izboljšanje kakovosti zdravstvene nege pacienta.
Keywords: ustrahovanje, zdravstveni delavci, kakovost zdravstvene nege pacienta
Published in DKUM: 23.10.2024; Views: 0; Downloads: 21
Full text (1,97 MB)