1. Poznavanje pravilne uporabe vdihovalnikov in tehnike inhalacije med bolniki s kopbLara Fidler, 2021, master's thesis Abstract: Uvod: Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je pogosta ireverzibilna in napredujoča obstruktivna motnja ventilacije. Za zdravljenje KOPB se pogosto uporabljajo vdihovalniki, zato smo v magistrskem delu predstavili KOPB ter raziskali, kako bolniki poznajo vdihovalnike ter rokovanje z njimi.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 40 bolnikov s KOPB v eni izmed internističnih ambulant za pljučne in alergijske bolezni. Zbrane podatke smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2016 in Microsoft Office Excel 2016 ter IBM SPSS Statistics 25. Uporabili smo deskriptivne statistične metode.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da 40 % bolnikov kadi ter da imajo vsi anketirani bolniki predpisano inhalacijsko zdravilo za vdihovanje. 55 % bolnikov ne pozna stranske učinke zdravila. Bolniki ne poznajo pravilne uporabe vdihovalnikov in tehnike inhalacij, kljub temu pa so zadovoljni (65 %) s svojim zdravilom (vdihovalnikom, embalažo, načinom rokovanja).
Razprava in sklep: Iz raziskave je razvidno, da obstaja veliko vrst vdihovalnikov z različnimi snovmi, ki jih vsebujejo, zato je bistvenega pomena osveščenost bolnika pred prvo uporabo ter vmesno preverjanje znanja o pravilni uporabi. Pri tem naj sodeluje celoten interdisciplinaren tim. Keywords: KOPB, medicinska sestra, bolnik, vdihovalnik, inhalacije Published in DKUM: 10.02.2021; Views: 1313; Downloads: 214 Full text (827,38 KB) |
2. |
3. |
4. Osveščenost bolnikov o kronični obstruktivni pljučni bolezniJasna Sečkar, 2017, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je KOPB na 4. mestu kot vzrok smrti, zato je zelo pomembna osveščenost, tako pri zdravstvenih delavcih kot pri splošnem prebivalstvu. Osveščenost bolnika o bolezni ne izboljša njegove pljučne funkcije ali telesne zmogljivosti, pač pa mu pomaga obvladovati bolezen in izboljšati kakovost življenja. Namen raziskave je bil ugotoviti osveščenost bolnika o svoji bolezni.
Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Za zbiranje podatkov smo uporabili anonimni vprašalnik v katerem je sodelovalo 50 bolnikov s KOPB. Rezultate ankete smo obdelali z računalniškimi programi Microsoft Office Word 2007 in Microsoft Office Excel 2013.
Rezultati: Rezultati raziskovanja so pokazali, da je večina seznanjena s svojo boleznijo, kar 80 % bolnikov dobro pozna dejavnike tveganja, ki povzročajo KOPB, znajo ukrepati ob poslabšanjih bolezni in redno jemljejo zdravila. Pravilne tehnike uporabljanja zdravila so se naučili od medicinske sestre in zdravnika.
Sklep: KOPB je med vodilnimi vzroki za smrt, zato je zelo pomembno da se bolezen odkrije še v zgodnji fazi. Pri tem imajo medicinske sestre pomembno vlogo v okviru zdravstveno vzgojnega dela. Keywords: KOPB, dejavniki tveganja, zdravljenje, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra Published in DKUM: 15.11.2017; Views: 2837; Downloads: 268 Full text (1,16 MB) |
5. Življenje bolnika s kronično obstruktivno pljučno boleznijoMaša Ofič, 2017, undergraduate thesis Abstract: Izhodišče: Pri kronični obstruktivni pljučni bolezni gre za napredujočo in nepovratno zaporo dihal. Zanjo so značilni kronični kašelj, kratka, piskajoča sapa in povečano izločanje sluzi ter izpljunka. Najpogostejši vzrok za nastanek bolezni je kajenje cigaret. Bolezen ni ozdravljiva, vendar se jo lahko drži pod kontrolo z zdravili. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako kronična obstruktivna pljučna bolezen vpliva na bolnikove življenjske aktivnosti in katere težave mu povzroča.
Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno in kvalitativno metodo dela. Raziskava temelji na intervjuju enega bolnika s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Uporabili smo delno strukturiran vprašalnik, sestavljen po konceptu teoretičnega modela Virginije Henderson.
Rezultati: Ugotovili smo, da so pri obravnavanem bolniku prisotne težave pri naslednjih življenjskih aktivnostih: dihanje, prehranjevanje in pitje, odvajanje in izločanje, gibanje in ustrezna lega ter spanje in počitek. Prav tako smo ugotovili, da potrebuje pomoč in spodbudo za kakovostno in aktivno življenje. Obravnavani bolnik je bil poučen in zna sam ukrepati ob poslabšanja bolezni.
Diskusija in zaključek: Pomembno je, da bolnik s kronično obstruktivno pljučno boleznijo sprejme svojo bolezen in poskuša z njo (kar se da najboljše) živeti. Vključiti je potrebno zdravstveno osebje in družino, ki skupaj pripomorejo k bolj kakovostnemu življenju bolnika in spopadanju z boleznijo. Keywords: KOPB, zdravljenje KOPB, problemi bolnika s KOPB, šola bolnika s KOPB, življenje s KOPB Published in DKUM: 13.09.2017; Views: 2072; Downloads: 300 Full text (1,07 MB) |
6. PACIENT S KRONIČNO OBSTRUKTIVNO PLJUČNO BOLEZNIJO V DOMAČEM OKOLJUDragica Vajs, 2016, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Kronično obstruktivna pljučna bolezen (v nadaljevanju KOPB) je bolezen sodobnega časa. Vedno več ljudi zboleva za to boleznijo. Najpogostejši vzrok za nastanek te bolezni je kajenje. Pomembno je, da patronažna medicinska sestra pri vsaki obravnavi pacienta spomni na škodljivost kajenja. Pomoč pacientu s KOPB, ki živi doma, je usmerjena predvsem v prilagajanje življenja pacienta z boleznijo, čim bolj učinkovito obvladovanje bolezni in pomoč pri izvajanju dnevnih in podpornih življenjskih aktivnosti. Namen diplomskega dela je predstaviti KOPB, vlogo patronažne medicinske sestre ter ugotoviti kakovost življenja pacienta s KOPB na domu.
Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela ter kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za zbiranje podatkov smo kot raziskovalni inštrument uporabili anonimni anketni vprašalnik v katerem je sodelovalo 50 patronažnih medicinskih sester, ki obravnavajo pacienta s KOPB na domu.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je 19 (38 %) anketirank mnenja, da so pacienti dobili največ informacij o KOPB od medicinske sestre v ambulanti za pljučne bolezni. Prišli smo tudi do podatkov, iz katerih je razvidno, da je 36 odstotkov anketirank mnenja, da pacienti s KOPB ne dobijo dovolj jasna in ustrezna navodila od odpustu iz bolnišnice.
Sklep: Pacienti zaradi svoje zadihanosti pogosto doživljajo fizične omejitve, ki lahko vodi do zmanjšanja mobilnosti in so vzrok, da ostanejo večino časa doma. Patronažna medicinska sestra obravnava tako pacienta, kot družino v okolju, kjer živijo zato je posebej pomembna njena vloga zdravstvene vzgojiteljice tako v družini, kot lokalni skupnosti. Keywords: KOPB, kvaliteta življenja, odkrivanje KOPB, vloga patronažne medicinske sestre, telesna dejavnost, zdrava prehrana. Published in DKUM: 12.10.2016; Views: 2356; Downloads: 360 Full text (915,96 KB) |
7. SEZNANJENOST LJUDI O NEGATIVNIH VPLIVIH KAJENJASamo Babosek, 2014, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Raziskave pravijo, da bo v prihodnjih letih kajenje postalo vodilni vzrok smrti. Kajenje sčasoma človeka uničuje, poveča možnost za razvoj pljučnega raka, bolezni dihal, srčno-žilne bolezni, kronično obstruktivno pljučno bolezen in razne druge bolezni. Veliko raziskav in govora pa je v zadnjem času tudi o pasivnem kajenju, ki pušča trajne posledice in pasivnim kadilcem povzroča podobne težave kot kadilcem. Z opustitvijo kajenja, zmanjšamo tveganja za razvoj določenih bolezni in pripomoremo k bolj zdravemu načinu življenja. Z raziskavo smo se želeli seznaniti z osveščenostjo ljudi o negativnem vplivu kajenja, ugotoviti vzroke za začetek in opustitev kajenja in ugotoviti delež kadilcev med anketiranimi.
Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je vseboval 17 vprašanj zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo računalniško obdelali ter jih grafično in v odstotkih prikazali s pomočjo programov Microsoft Office Excel za izdelavo grafov in Microsoft Office Word za urejanje besedila. V raziskavo je bilo vključenih 100 naključno izbranih ljudmi na območju Maribora.
Rezultati: Izmed 100 anketiranih je 42 % kadilcev, 22 % bivših kadilcev in 35 % nekadilcev, večinski delež predstavljajo kadilke ženskega spola. Večina anketiranih kadi od 5-10 let, najmanj je tistih ki kadijo od 10 do 15 let. Razbrali smo, da so ljudje dokaj dobro osveščeni o negativnih vplivih kajenja, kjer rezultati kažejo da se 97 % anketiranih zaveda da kajenje poveča možnost za razvoj pljučnega raka, z 81 % se kaže da vedo da povzroča srčno-žilne bolezni, velik odstotek anketiranih pa meni, da povzroča kronično obstruktivno pljučno bolezen. Glavni vzrok za začetek kajenja je pri 32 % družba in druženje, 29 % anketiranih je cigareto prižgalo iz radovednosti in 20 % anketiranih je pričelo kaditi čisto po naključju.
Sklep: Seznanjenost ljudi o negativnem vplivu kajenja lahko bistveno izboljša kakovost življenja in spodbudi kadilca k opuščanju pri čemer lahko pomembno vlogo igra tudi zdravstveno osebje, ki kadilca osvešča o negativnih vplivih kajenja. Zato smo odgovorni zdravstveni delavci, ki moramo ljudem nameniti čas, jim svetovati in jih napotiti na pravo pot. Keywords: kajenje, pljučni rak, KOPB, zdravstveni delavci, osveščanje, informiranje Published in DKUM: 05.03.2015; Views: 1687; Downloads: 277 Full text (2,34 MB) |
8. Uporaba zdravil pri pacientih s kronično obstruktivno pljučno boleznijoAna Bračko, 2014, bachelor thesis/paper Abstract: Teoretična izhodišča: Kronična obstruktivna pljučna bolezen je kronično obolenje dihal, za katero je značilna napredujoča in nepovratna zapora dihal. Za bolezen so značilni kratka sapa, kronični kašelj ter povečano nastajanje sluzi in izpljunkov. Kajenje cigaret je najpogostejši vzrok obolevanja za kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB). Zboli približno 20 % kadilcev. Opustitev kajenja je edini ukrep, s katerim lahko preprečimo hitro napredovanje upada pljučne funkcije. Škoda, ki nastane na pljučih je nepopravljiva. Z rednim jemanjem zdravil lahko lajšamo pacientove težave. Izredno pomembno je, da pacienti zdravila, ki jih prejmejo redno in pravilno uporabljajo, za to imajo pomembno vlogo medicinske sestre, ki jih naučijo pravilno tehniko jemanja inhalacijske terapije. Z raziskavo smo želeli ugotoviti znanje pacientov o inhalacijski terapiji in ugotoviti, kakšna je njihova tehnika jemanja inhalacijskih zdravil.
Metodologija raziskovanja: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Za zbiranje podatkov smo uporabili metodo anketiranja, ki je vsebovala 25 vprašanj zaprtega tipa. Raziskava je potekala v Internistični ambulanti za pljučne in alergijske bolezni dr. Karmen Kramer Vrščaj. V raziskavo je bilo vključenih 50 pacientov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo, ki so bili obravnavani v Internistični ambulanti za pljučne in alergijske bolezni Karmen Kramer Vrščaj.
Rezultati: 62 % anketiranih ima srednješolsko izobrazbo, večina jih je delala kot delavci. 78 % anketiranih je bivših kadilcev, kadi pa še 16 % anketiranih. 93,6 % anketiranih je kadilo več kot 20 let po škatlo ali dve na dan. 92 % anketirancev redno uporablja zdravila, pravilne tehnike uporabe inhalacijske terapije so se naučili v ambulanti od medicinske sestre in zdravnice. Ob poslabšanjih si znajo ustrezno pomagati z zdravili in pravi čas poiskati pomoč pri pulmologu. Glede na to, da je od 50 anketiranih bilo do sedaj hospitaliziranih le 28 % in še to jih je bilo največ hospitaliziranih le dvakrat, lahko sklepamo, da imajo pacienti dokaj dober nadzor nad boleznijo, redno in pravilno uporabljajo terapijo ter redno obiskujejo kontrole.
Sklep: Pomembno je, da pacienti redno in pravilno uporabljajo terapijo, zato smo odgovorne medicinske sestre. Posebno pozornost moramo posvetiti pacientom, ki slabše slišijo ali težje dojamejo stvari ter ob vsakem obisku s pacienti ponoviti pravilne tehnike jemanja zdravil. Keywords: KOPB, kajenje, pacient, medicinska sestra, zdravljenje, inhalacijska terapija Published in DKUM: 08.10.2014; Views: 4278; Downloads: 464 Full text (1,07 MB) |
9. Edukacija pacientov s kronično obstruktivno boleznijo o inhalacijski terapijiDamjana Kresnik Gabršček, 2013, undergraduate thesis Abstract: Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je ireverzibilna in napredujoča obstruktivna motnja ventilacije. Bolezen je najpogosteje posledica dolgoletnega kajenja ali dolgotrajne izpostavljenosti škodljivostim iz ozračja in vodi v postopen upad pljučne funkcije. Za bolnike je zelo pomembno, da dobro poznajo svojo bolezen in njeno obvladovanje. Glavna naloga zdravstvenih delavcev pri obravnavi bolnikov s KOPB je poučevanje o naravi, zdravljenju in možnih zapletih bolezni.
Metodologija raziskovanja: Intervju smo uporabili za iskanje odgovorov na raziskovalna vprašanja. Intervjuvali smo bolnike s KOPB in medicinske sestre, ki se ukvarjajo z edukacijo bolnikov v Zdravstvenem domu Šentjur in Bolnišnici Topolšica. Rezultate smo predstavili v tabelah ali z grafi.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je znanje bolnikov o inhalacijski terapiji v obeh ustanovah dobro, vendar na nekaterih področjihnepopolno.
Sklep: Menimo, da v zdravstvenih ustanovah posvečajo premalo pozornosti učenju pravilne in učinkovite aplikacije inhalacijskih zdravil bolnikov, kar je pogoj za optimalen terapevtski učinek in posledično boljšo kakovost življenja bolnikov. Keywords: Kronična obstruktivna pljučna bolezen, inhalacijska terapija, aplikacija inhalacijskih zdravil, edukacija bolnikov, šola KOPB. Published in DKUM: 25.11.2013; Views: 3147; Downloads: 712 Full text (1,23 MB) |
10. Stanje prehranjenosti in telesna sestava bolnikov s kronično obstruktivno pljučno boleznijoBarbara Benedik, 2012, master's thesis Abstract: Izhodišča. Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je kronično, počasi napredujoče bolezensko stanje s pospešeno in nepopravljivo izgubo pljučne funkcije. Poleg dihal prizadene tudi ostale organske sisteme. Značilna zanjo je izguba telesne, predvsem mišične mase, in spremembe v stanju prehranjenosti.
Namen. Pri bolnikih s KOPB smo želeli oceniti stanje prehranjenosti in telesno sestavo bolnikov ter rezultate primerjati s kontrolno skupino zdravih preiskovancev primerljive starosti in spola. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali obstaja povezanost med stanjem prehranjenosti, telesno sestavo in bolnikovimi simptomi ter stopnjo samooskrbe.
Raziskovalna metodologija. V prospektivno raziskavo smo vključili 65 bolnikov s hudo ali zelo hudo KOPB (71 ± 7 let, 60 % moških). V kontrolni skupini je bilo 22 preiskovancev (71 ± 5 let, 59 % moških). Iz medicinske dokumentacije smo povzeli podatke o demografskih značilnostih in sočasnih obolenjih. V stabilni fazi smo preiskovancem opravili preiskavo pljučne funkcije, meritve telesne sestave in antropometrične meritve. Z vprašalniki smo ocenili stanje prehranjenosti, naredili oceno kategorije zahtevnosti zdravstvene nege in oceno sposobnosti samooskrbe preiskovancev ter oceno stopnje dispneje. Podatke smo analizirali s programom SPSS 18.0 (SPSS INC, 2010, ZDA). Numerične spremenljivke smo predstavili s srednjo vrednostjo in standardnim odklonom. Kategorične spremenljivke smo predstavili z absolutnim številom in odstotkom. Razlike med spremenljivkami smo analizirali s Studentovim t-testom, Mann-Whitneyjevim u-testom in testom hi-kvadrat. Morebitne povezave med spremenljivkami smo ocenjevali z metodo korelacije ter metodo enostavne in multiple logistične regresije.
Rezultati. Bolniki s KOPB imajo nižji ITM kot kontrolna skupina (p = 0,016). Ugotovili smo, da je bilo le 18 (28 %) bolnikov s KOPB dobro hranjenih. Korelacija stopnje prehranjenosti med bolniki s KOPB po klasifikaciji po GOLD je bila statistično značilna (p = 0,034). Značilno sta se skupini kontrolnih preiskovancev in bolnikov s KOPB razlikovali v parametrih telesne sestave, in sicer v pusti teži (80 ± 14 vs 72 ± 17, p = 0,029) in celokupni telesni vodi (42 ± 8 vs 38 ± 8, p = 0,025) ter stanju prehranjenosti (p < 0,001). Višja stopnja dispneje, izmerjene po MMRC (2.–5.), je bila mejno povezana z nižjo oceno stanja prehranjenosti bolnika (p = 0,053). Pri bolnikih z višjo stopnjo zahtevnosti kategorizacije zdravstvene nege in z višjo stopnjo lestvice LOSS je bilo stanje prehranjenosti slabše.
Sklep. Bolniki s KOPB so slabše prehranjeni kot preiskovanci iz kontrolne skupine. Stanje prehranjenosti je bilo slabše pri bolnikih, ki so imeli višjo stopnjo kategorizacije zahtevnosti zdravstvene nege. Ocena stanja prehranjenosti je pomembna in potrebna za preprečevanje podhranjenosti in pravočasne prehranske intervencije pri bolnikih s KOPB. Keywords: prehranjenost, KOPB, telesna sestava, stopnja samooskrbe, dispneja Published in DKUM: 13.12.2012; Views: 3910; Downloads: 489 Full text (736,00 KB) |