Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

STVARNOPRAVNI IN ZEMLJIŠKOKNJIŽNI VIDIKI ETAŽNE LASTNINE
Barbara Legen, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Etažna lastnina je poseben institut stvarnega prava, ki je dokaj zapleten. Etažna lastnina izhaja iz solastnine na nepremičnini. Posebnost instituta se kaže v tem, da predstavlja lastninsko pravico na posameznem delu in hkrati tudi solastninsko pravico na skupnem delu večstanovanjske stavbe. Pri etažni lastnini je poleg oblikovanja le-te pomemben tudi zemljiškoknjižni vidik etažne lastnine in to je vpis v zemljiško knjigo. Če pogledamo v čas družbene lastnine, lahko vidimo, da kot posledica neurejenih razmer na nepremičninskem področju nosimo posledice še danes. Ravno zaradi neurejenosti še danes nekatera stanovanja niso vpisana oziroma evidentirana v zemljiški knjigi. Tako sta oblikovanje etažne lastnine kot vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo zelo pomembna z vidika varnosti pravnega položaja etažnega lastnika in tudi za varnost pravnega prometa z nepremičninami. Etažni lastniki imajo poleg pravic tudi določene obveznosti. Za mirno sožitje med posameznimi etažnimi lastniki v večstanovanjski stavbi je zelo pomembno, da so razmerja med njimi zakonsko urejena. Namen diplomske naloge je predstaviti stvarnopravni in zemljiškoknjižni vidik etažne lastnine, torej s stvarnopravnim vidikom etažno lastnino predstaviti njeno splošno ureditev v Sloveniji. Z zemljiškoknjižnim vidikom pa vpis le-te v zemljiško knjigo in pogoje, ki morajo biti ob tem izpolnjeni. V diplomski nalogi obravnavamo: pojem in njen razvoj, odstop od dveh pomembnih načel stvarnega prava, predmet etažne lastnine, posamezni deli stavbe, skupni deli in posebni skupni deli stavbe v etažni lastnini, nastanek, razpolaganje, razmerja, posebnosti in prenehanje etažne lastnine, zemljiškoknjižni vidiki etažne lastnine, vpis v kataster stavb, vpis v zemljiško knjigo, zemljiškoknjižni predlog, zaznamba, predznamba, vknjižba in na koncu posamezni zakoni, ki prav tako urejajo področje etažne lastnine in njihove posebnosti, ki jih prinašajo.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: etažna lastnina, zemljiška knjiga, posamezni deli stavbe, skupni deli stavbe, razmerja med etažnimi lastniki, kataster stavb, akt o oblikovanju etažne lastnine, zemljiškoknjižni predlog.
Published in DKUM: 06.10.2011; Views: 4004; Downloads: 470
Full text (401,45 KB)

PROBLEMATIKA NEUSKLAJENOSTI ZEMLJIŠKOKNJIŽNEGA STANJA Z DEJANSKIM
Suzana Šifrer, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Problem neusklajenosti zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim je po skoraj dveh desetletjih, odkar je bila odpravljena družbena lastnina in po skoraj enem, odkar je celovito urejena nepremičninska zakonodaja, v praksi še vedno pereč problem. V medijih javnega obveščanja še vedno prepogosto zasledimo, da je bila nepremičnina, pridobljena na podlagi pravnega posla prodana dvema kupcema itd. V naši polpretekli zgodovini, je bil pomen vknjižbe in vpisnega načela precej okrnjen. Diplomsko delo prikazuje vzroke za nastalo situacijo in posledice, ki sledijo ali utegnejo slediti in ki jih nosijo posamezniki, ki niso poskrbeli za svoje pravice. V vsebinskem delu je razdeljeno na tri poglavja, od katerih je v prvem predstavljen razvoj publicitete od obličnosti v obdobju rimskega prava (mancipacija, in iure cesija), preko t.i. deželnih desk, značilnih v srednjem veku pa vse do kodifikacij 19. stoletja in oblik, ki se uporabljajo danes. V nadaljevanju je predstavljen časovni pregled vzrokov za nastalo stanje, najprej sam pojav družbene lastnine in nato zemljiška knjiga, zemljiški vpisi, ter zemljiškoknjižni postopek v sistemu družbene lastnine. V tem delu je opravljena primerjava med takratno in sedanjo zakonodajo in prakso na področju nepremičninskega prava, na kratko pa so opisane tudi razmere po osamosvojitvi Republike Slovenije, za katere sta značilni privatizacija in denacionalizacija, kot obliki prehoda iz družbene nazaj v zasebno lastnino, ter vračanje pravic prejšnjim titularjem. Bistveni del naloge obsega predstavitev problema zemljiškoknjižne neusklajenosti v praksi. Ta se pojavlja v največji meri na dveh področjih nepremičninskega stvarnega prava in sicer pri institutih solastnine in etažne lastnine. Gre za dve problematični področji predvsem iz razloga, ker gre pri obeh navadno (pri etažni lastnini to ni pogoj), za večosebno razmerje, kjer je za urejanje zadev v upravnih in v zemljiškoknjižnjih postopkih potrebno soglasje ali vsaj sodelovanje strank, ki ga je nemalokrat težko doseči izvensodno, sodni postopki pa so dragi, dolgotrajni in stranke niso pripravljene nositi stroškov. V zvezi s tem je predstavljena zakonodaja, zakonodajalčevi poskusi uskladitve s predlogom možnih rešitev v bodoče, ter nevarnosti, ki iz neusklajenega zemljiškoknjižnega stanja izhajajo z vidika varnosti pravnega prometa.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: načelo vpisa, publicitetno načelo, etažna lastnina, solastnina, neusklajenost zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim.
Published in DKUM: 24.06.2010; Views: 3714; Downloads: 514
Full text (531,76 KB)

Search done in 0.09 sec.