| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PRIMERJAVA ANATOMSKIH ZNAČILNOSTI MORFOTIPOV LISTOV PRI HLADNIKOVKI
Teja Pintarič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Rebrinčevolistno hladnikovko ali hladnikijo (Hladnikia pastinacifolia) je poimenoval nemški botanik Reichenbach v čast Hladniku, ki je bil ustanovitelj Botaničnega vrta v Ljubljani. Diplomska naloga opisuje anatomske značilnosti treh morfotipov listov, ki se pojavljajo pri rebrinčevolistni hladnikovki. Hladnikovka je naš najpomembnejši konzervativni endemit, ker predstavlja endemični rod s svojevrstno evolucijo in ker je izjemno ozko razširjen. Vrsta je redka, pojavlja se samo v Sloveniji in nikjer drugje na svetu. Toda kljub širokemu naboru različnih habitatov, kjer uspeva, se pojavlja le v omejenih predelih Trnovskega gozda in poseljuje skupno le 4 km² areala. Nesoglasje med nespecifično habitatno preferenco vrste in njeno redkostjo še ni v zadostni meri pojasnjeno, zato smo v naši nalogi preučili morfološko funkcionalne značilnosti, ki veliko povedo o ekologiji vrst – to so morfološko funkcionalne značilnosti listov. Morfotipi listov hladnikovke se ločijo glede na deljenost listne ploskve in se pri hladnikovki pojavljajo v različnih ontogenetskih fazah. Primerjali smo različne morfotipe listov iz različnih populacij oz. rastišč. Analizirali smo debelino listne ploskve, debelino gobastega in stebričastega tkiva, debelino zgornje in spodnje povrhnjice ter število listnih rež v zgornji in spodnji povrhnjici. Izmerjene podatke smo uporabili za izračune količnika med gobastim in stebričastim tkivom, indeks listnih rež (SI) in gostoto listnih rež (SD). Statistična analiza vključuje primerjave vseh listnih značilnosti glede na posamezen tip lista in populacijo / habitat: (a) med istimi tipi listov med habitati in (b) med različnimi tipi listov znotraj istih habitatov. Semenska banka tal omogoča rastlinam preživetje krajšega ali daljšega obdobja kot seme skladiščeno v tleh. Prisotnost trajne semenske banke, obstojne več let, je velikega pomena za preživetje vrste v času. Prisotnost trajne semenske banke je še posebej pomembna za ohranjanje redkih vrst kot je hladnikovka, ki plodijo le enkrat samkrat v svojem življenju, nato pa propadejo. Zato smo s testi kalivosti preverili ali 7 let stari vzorci tal iz rastišča hladnikovke vsebujejo njena živa semena.
Keywords: Ključne besede: endemit, redka vrsta, morfotipi listov, semenska banka tal, Trnovski gozd
Published: 11.09.2013; Views: 1470; Downloads: 123
.pdf Full text (3,12 MB)

2.
STRES TESTI V BANČNEM SEKTORJU
Mateja Županek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Banke kot najstarejša finančna institucija skrbijo za finance svojih komitentov. Skrbeti morajo tudi za finančno stabilnost bančnega sistema države, ker je pomemben za narodno gospodarstvo. V skladu z zakonom, ki določa iz česa se banka lahko financira in kako mora poslovati, banke skrbijo, da nemoteno poslujejo in omogočajo svojim komitentom posle ki jih nudijo. Kadar pa banka ne more vplivati na zunanje šoke, ki so jih nenamerno povzročile tuje banke in imajo vpliv na celoten sistem, mora imeti vsaka banka kapital s katerim pokrije tveganja, ki so že vnaprej znana. Za ugotavljanje ali bo banka preživela v naslednji krizi se uporabljajo tako imenovani stres testi. Stres teste delimo na makro stres teste in na mikro stres teste. Makro stres testi, so tisti stres testi v katero je vključen celoten bančni sistem. Makro stres teste uporablja tudi evropska centralna banka in rezultate teh stres testov za leto 2010 in 2011 sem uporabila tudi v diplomskem seminarju, kjer sem jih na kratko razložila in analizirala. Izpostavila sem dve banki, in sicer Novo ljubljansko banko d.d., ki je naša slovenska banka in špansko banko Grupo BBVA. Banki se glede na obsežnost poslovanja in velikost razlikujeta, vendar tisti parameter, ki je za nas pomemben ne vključuje teh razlik. Nato sem še analizirala Novo Ljubljansko banko glede na leto 2010 in 2011 in sem prišla do ugotovitve, da je zadnja kriza kar krepko vplivala na poslovanje banke in da bo morala banka sprejeti ukrepe, da bo pri naslednjem šoku lahko nemoteno poslovala. Pri pisanju sem prišla do ugotovitev, da so stres testi tisto orodje, ki banke lahko pripravi na takšne in drugačne šoke in jim pokaže. Kje so najbolj ranljivi in kaj morajo ukreniti, da se poslovanje ne bo bistveno spremenilo. Drugi stres testi so mikro stres testi, ki so javnosti nedostopni. Kot smo na začetku zapisali, so banke najstarejše finančne institucije in skrbijo za finančno stabilnost države.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: banka, centralna banka, poslovna banka, finančna stabilnost, bančni sistem, načela financiranja, pravila financiranja, stres testi, makro stres testi, mikro stres testi.
Published: 13.12.2011; Views: 2279; Downloads: 156
.pdf Full text (218,55 KB)

3.
OBLIKOVANJE USTVARJALNE KLIME V POŠTNI BANKI SLOVENIJE
Polonca Žertek, 2011, final seminar paper

Abstract: POVZETEK Pred pisanjem diplomskega seminarja sem si postavila hipoteze, ki sem jih s pomočjo pogovorov v podjetju lahko tudi potrdila. V veliko veselje mi je bilo, da sem spoznala kakšna je ustvarjalna klima v podjetju, saj sem se iz te izkušnje tudi veliko naučila. Predpostavljala sem, da imajo v Poštni banki Slovenije oblikovano ustvarjalno klimo, vendar klime v podjetju še niso opredelili. Z raziskovanjem sem ugotovila, da sta inovativnost in ustvarjalnost tesno povezana pojma in v današnjih razmerah predstavljata velik pomen za podjetje. Zaposleni so tisti, ki se bodo lotili reševanja problemov in bodo predlagali inovativne predloge za podjetje. Zato je pomembno, da vodje poskušajo oblikovati time, motivirajo zaposlene k večji ustvarjalnosti prav tako pa, da vpeljejo različne metode za spodbujanje ustvarjalnosti. Na ustvarjalnost v organizaciji vpliva veliko različnih dejavnikov. Brez ustvarjalne klime, motiviranih in ustvarjalnih vodij, nagrad, motiviranja zaposlenih, izobraževanja, želj zaposlenih po izboljšavah in sodelovanja, ustvarjalnosti ne bo. V Poštni banki Slovenije ustvarjalna klima, omogoča predvsem dobro počutje na delovnem mestu, saj večina časa zaposleni tam tudi preživijo. Klima v podjetju se odraža v pozitivnih in prijateljskih odnosih, medsebojnem spoštovanju, fleksibilnosti delovnega časa ter opremljenosti delovnega mesta s sodobnimi tehnologijami.
Keywords: Ključne besede: Ustvarjalnost, invencija, inovacija, ustvarjalna klima, tehnike ustvarjalnega mišljenja, Poštna banka Slovenije
Published: 08.12.2011; Views: 1359; Downloads: 112
.pdf Full text (451,04 KB)

4.
PRIMERJAVA FUNKCIJE ZAKLADNIŠTVA V DOMAČI IN TUJI POSLOVNI BANKI
Matej Logar, 2011, final seminar paper

Abstract: Funkcija in potreba zakladništva v poslovni banki se razlikuje od banke do banke, odvisno od njene velikosti, vrste poslov, ki jih opravlja, in organiziranosti banke. V nekaterih bankah zakladništvo le opravlja transakcije po naročilu drugih operativnih enot, v drugih pa njegove pristojnosti zajemajo skrb za likvidnost banke, upravljanje bilance banke, upravljanje specifičnih tveganj, vzdrževanje odnosov z drugimi bankami, trgovanje v imenu in za račun banke, razvoj novih finančnih instrumentov, upravljanje uradnih cen (obrestnih mer, tarif , ter tečajev) in podobno. Vrsto aktivnosti sektorju zakladništva večini primerov določi uprava banke, ki tudi opredeli v kolikšnem obsegu se bodo te aktivnosti izvajale. V splošnem pogledu, se funkcije zakladništva med izbranimi tujimi in domačimi bankami v tem delu razlikujejo predvsem zaradi različnih trgov in še posebej specifičnosti (teh) posameznih trgov. Manjši trg ne potrebuje večjih ali po drugi strani zelo ozko usmerjenih sektorjev znotraj banke, saj zaradi same majhnosti trga ali tržnega deleža stroški za takšno organizacijo niso upravičeni. Iz tega izhaja posebnost večjega trga, ki že zaradi same zapletenosti in raznolikosti potrebuje ožja ali specializirana področja ali sektorje, ki jim omogoča ustrezno obravnavanje posamezne aktivnosti. V zadnjem času pa se predvsem v (izbranih) tujih bankah opaža trend specializacije tudi v sektorju zakladništva, ki se čedalje bolj posveča trgovanju, razvoju in prodaji zakladniških produktov in tudi svetovanju svojim komitentom. V skladu s tem, so tako sektorji zakladništva naravnani predvsem kot centri dodane vrednosti, saj z naravo svojih poslov, vplivajo na bilanco banke predvsem pozitivno. V nalogi smo tako predstavili splošno (teoretično) opredelitev zakladništva v poslovnih bankah na podlagi domačih in tujih avtorjev. V sklopu izbranih tujih in domačih poslovnih bank, smo nato opredelili in opisali posamezne aktivnosti iz bančne prakse, ter jih med sabo tudi primerjali.
Keywords: Ključne besede: zakladništvo, poslovna banka, zakladnik, likvidnost, upravljanje bilance banke, tveganja, trgovanje, center dodane vrednosti, novi produkti, trend.
Published: 18.11.2011; Views: 1990; Downloads: 184
.pdf Full text (1,50 MB)

5.
UPRAVLJANJE INVESTICIJSKEGA PORTFELJA BANKE
Alma Šljivar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Ne glede na to, za kakšno vrsto investicij se banka v nekem danem trenutku odloča, je pomembno, da preudarno določi cilje in namen, ki jih želi z investiranjem doseči. Končni cilj vsakega investicijskega portfelja je maksimizirati dobiček ob danem tveganju. Z ohranitvijo kapitala želijo banke kot investitorji ohranjati kupno moč svojih investicij in zato opravljajo nakupe tistih vrednostnih papirjev, kjer je tveganje manjše. Eden pomembnejših ciljev banke je likvidnost, ki je pomembna za opravljanje vseh tekočih plačilnih obveznosti. Da pa bi lahko vse obveznosti izpolnjevala, mora razpolagati z zadostno količino likvidnostnih rezerv. Le-te se lahko na podlagi zahteve centralne banke spreminjajo. Če želi banka oz. njeni strokovnjaki zadolženi za upravljanje investicijskega portfelja, racionalno in optimalno upravljati s portfeljem, morajo poznati značilnosti in vsebino tako dolžniških kot lastniških vrednostnih papirjev, da bi lahko ustrezno presodili kateri instrument znotraj posamezne kategorije lahko za banko v danem trenutku pomeni najboljšo investicijo. Pri investicijah z dolžniškimi vrednostnimi papirji, namenjenih za financiranje raznih projektov, morajo banke jamčiti za izpolnitev svojih obveznosti. Gibanje investicij v vrednostne papirje bo banka vsakoletno na podlagi tržnih trendov razporejala glede na ročnost-kratkoročne ali dolgoročne, glede na valuto-domačo ali tujo in pa glede na njihov namen pridobitve-sredstva, ki so namenjena trgovanju ali prodaji, sredstva, ki jih poseduje do zapadlosti ali pa sredstva, ki so pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida.
Keywords: Ključne besede: • investicijski portfelj, • banka, • vrednostni papirji, • donosnost, • tveganje.
Published: 22.02.2010; Views: 1608; Downloads: 103
.pdf Full text (807,58 KB)

6.
ZAVAROVANJE IN IZTERJAVA TERJATEV V NLB D.D. LJUBLJANA
Francka Biščak Mlakar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Banke pri svojem poslovanju večinoma razpolagajo z denarjem svojih komitentov, na drugi strani pa ta denar posojajo kreditojemalcem. Pri tem se banka sooča z različnimi tveganji, ki se med seboj prepletajo in so medsebojno povezana. Prav zato se pri svojem poslovanju ne odloča o tem ali bo tveganje sprejela ali ne, temveč o tem, v kolikšnem obsegu se mu bo izpostavila. Prav iz tega razloga banke aktivno prevzemajo in upravljajo s tveganji, saj jim to zagotavlja prihodek in obstoj. Spremljanje kreditnega tveganja in zagotavljanje kapitalske ustreznosti ne zadoščata več za učinkovito in varno poslovanje bank. Pri tem se moramo zavedati, da ima banka, ki aktivno upravlja s tveganji, precejšnjo konkurenčno prednost in s tem možnost ustvarjanja zahtevanih donosov. Tako je upravljanje s kreditnim tveganjem bistvenega pomena za uspešnost vsake finančne institucije, upravljanje s tveganji pa najpomembnejša bančna dejavnost, ki mora biti vgrajena v globalno politiko banke.
Keywords: ključne besede banka, tveganja, likvidnost, kreditno tveganje, obrestno tveganje, valutno tveganje, operativno tveganje, kreditna sposobnost, boniteta, vrsta zavarovanja, slabe naložbe, izterjava.
Published: 19.06.2009; Views: 4153; Downloads: 674
.pdf Full text (268,32 KB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica