1. VLOGA ODRASLIH PRI SPOLNI VZGOJI OTROK V PREDŠOLSKEM OBDOBJUSabina Bartolj, 2017, undergraduate thesis Abstract: Izkušnje, ki si jih otrok pridobi v predšolskem obdobju, imajo velik vpliv na njegovo poznejše pojmovanje odnosov med spoloma ter spolnost. Iz tega razloga spolna vzgoja nikakor ne bi smela biti zanemarjena s strani staršev in strokovnih delavcev. Odrasli namreč pogosto menijo, da je otroštvo obdobje nedolžnosti in zanemarijo vpliv zgodnjih let na poznejšo spolnost. Pravilna skrb za vzgojo otrok vključuje tudi pravilno spolno vzgojo, katere cilj je naučiti otroke ljubezni, ki človeka spremlja skozi celo življenje.
V empiričnem delu naloge smo izvedli raziskavo na vzorcu 264 staršev in 136 strokovnih delavcev v vrtcu. Pri raziskovanju stališč smo ugotovili, da se strokovni delavci bolj kot starši zavedajo potrebe po pogovarjanju o spolnosti z otroki, ocenjujejo, da imajo tudi več znanja o tem, kaj mora otrok vedeti o spolni vzgoji med 3. in 6. letom, bolj vedo, kako se pogovarjati z otroki o tej temi in imajo bolj toleranten odnos do masturbiranja. Starši pa pogosteje od vzgojiteljev menijo, da se je z otrokom potrebno pogovarjati o vrednotah in stališčih glede spolnosti. Pri raziskovanju izvajanja dobrih praks glede spolne vzgoje smo ugotovili, da strokovni delavci pogosteje kot starši uporabljajo literaturo pri pogovorih o spolnosti, pogosteje spodbujajo igro vlog na to temo ter pogosteje skupaj z otroki prebirajo literaturo na temo spolnosti. Rezultati tudi kažejo, da starši in strokovni delavci redko sami spodbudijo pogovor o spolnosti, prav tako se tudi premalo zavedajo pomembnosti pogovorov na to temo. Analiza prostih odgovorov je pokazala, da se največ anketirancev zaveda pomena spolne vzgoje v predšolskem obdobju, precej jih je menilo, da je potrebno otroke učiti le osnovne informacije o razlikah med spoloma ter o odnosu med moškim in žensko, nekateri pa so mnenja, da je spolnosti tabu tema. Celotna raziskava nakazuje, da je spolna vzgoja še vedno premalo poudarjena, mnogi nimajo o tem ustreznih predstav, izražajo strah in negotovost, otroci imajo o tem premalo znanja in informacij. Tema o spolnosti sicer na prvi pogled ni zelo opazna in problematična, lahko pa ima zelo daljnosežne in globoke posledice v obdobju odraščanja in odraslosti, če v zgodnjem otroštvu temu ne posvetimo ustrezne pozornosti.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: predšolski otrok, spolna vzgoja, spolnost, vloga staršev, vloga strokovnih delavcev
Published in DKUM: 27.10.2017; Views: 2494; Downloads: 300
 Full text (1,51 MB) |
2. Vpliv ločitve staršev na predšolskega otrokaAnita Vipotnik, 2017, undergraduate thesis Abstract: Dejstvo moderne družbe je, da družina v svoji tradicionalni obliki izgublja svoje norme, kar pa s seboj prinaša številne posledice in seveda tudi izzive. Prvi izziv je sprejeti odločitev za ločitev. Ločitev pomeni razkroj partnerskega odnosa, v katerem pa ne trpita le bivša zakonca, ampak tudi njuni otroci. Sposobnost ohranjanja in razvijanja kakovostnega odnosa je temeljna naloga starševstva po ločitvi. Tema ločitve je tema, o kateri je težko govoriti. Tudi vzgojitelji v vrtcu se je velikokrat rajši izogibajo, otrok ločenih staršev pa je v današnjem svetu čedalje več.
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je opredeljen pojem ločitev oz. razveza zakonske zveze, opisani so dejavniki, ki pripeljejo do ločitve, in potek ločitve. Predstavljeno je otrokovo doživljanje dogodka, kaj vse vpliva na njegovo razumevanje in sprejemanje ločitve, kako se odziva in počuti ter kako mu pomagati. Predstavljeno je tudi življenje po ločitvi staršev, tipi družin, ki nastanejo po ločitvi, problem skrbništva in preživnine ter odnosi med člani družine po ločitvi.
V okviru empiričnega dela so predstavljena opažanja vzgojiteljic pri posameznih otrocih in ločenih družinah. Zanimalo nas je predvsem, kako vzgojijitelji opažajo spremembe pri otroku, čigar starša sta se razšla, komu od staršev je dodeljenih največ otrok po razvezi in kako potekajo stiki z odsotnim staršem. Prav tako nas je zanimala tudi vzgojiteljeva vloga in kompetentnost pri pomoči otroku ob stiski, ki jo doživlja pri ločitvi. Rezultate smo obdelali s programom SPSS in jih tabelarično prikazali in interpretirali.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: predšolski otrok, ločitev staršev, družina, skrbništvo, preživnina, nova družina.
Published in DKUM: 28.07.2017; Views: 2132; Downloads: 348
Full text (1,11 MB) |
3. S PLESOM IN GLASBO SKOZI LETNE ČASEAleksandra Cavnik, 2016, undergraduate thesis Abstract: POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE
Diplomsko delo obravnava plesne in glasbene dejavnosti otrok na predšolski stopnji. V teoretičnemu delu smo se opredelili na gibalni razvoj otroka v predšolskem obdobju, razsežnosti plesa, povezavo med plesom in glasbo, plesno-gibalne dejavnosti v predšolskem obdobju, načrtovanje vzgojnega dela, analizo in refleksijo vzgojnega dela.
Namen praktičnega dela je bil proučiti plesni odziv otrok na različno zvrst glasbe v drugem starostnem obdobju. Ideje o spoznavanju in doživljanju letnih časov (jesen, zima, pomlad, poletje) skozi različno glasbo so bile preko plesa realizirane v neposrednih pedagoških delovnih pogojih, v Vzgojno varstvenem zavodu Slovenj Gradec, enoti Mislinja – šola, v oddelku od 5 do 6 let, v drugi starostni skupini.
Preko evalvacij neposrednega pedagoškega dela smo odgovarjali na raziskovalna vprašanja. Potrdimo lahko, da so otroci v drugem starostnem obdobju sposobni tako široke obravnave sklopov, sposobni so izpeljati urno kulturno prireditev pred širšo javnostjo, strokovni delavec lahko pri svojem delu in načrtovanju uspešno združuje vsa področja kurikula in zajame vse cilje le-tega. Lahko trdimo, da je primernost drugačnega načrtovanja zelo dobra, s tem pridobi sam strokovni delavec dobro podlago za uspešnejše načrtovanje in povezovanje področij kurikula, otrok pa preko zanimivih in razgibanih dejavnosti skozi celotno leto raste na osebni ravni.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: predšolski otrok, razsežnosti plesa, plesno-gibalne dejavnosti, načrtovanje vzgojnega dela, analiza in refleksija vzgojnega dela, folklorno izročilo, glasbena pravljica.
Published in DKUM: 24.08.2016; Views: 1839; Downloads: 321
Full text (1,77 MB) |
4. NAČRTOVANJE GLASBENO-DIDAKTIČNIH IGER V VRTCUNina Veler, 2015, undergraduate thesis Abstract: POVZETEK
V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen glasbeni razvoj otrok v prvem in drugem starostnem obdobju, igra kot splošna metoda dela z otroki, ter teoretična izhodišča o načrtovanju glasbeno-didaktičnih iger. Vključena je tudi pomembnost vloge odraslega, pri čemer mislimo predvsem na starše in vlogo vzgojiteljice v otrokovi igri.
V empiričnem delu diplomske naloge smo, preko anketnega vprašalnika, raziskovali kvantiteto in kvaliteto načrtovanja ter pogostost vključevanja glasbeno-didaktičnih iger v vzgojno-izobraževalni proces. Razlike smo ugotavljali glede na delovne izkušnje vzgojiteljev.
Keywords: KLJUČNE BESEDE
• kurikulum, • načrtovanje, • predšolski otrok, • glasbeno-didaktične igre.
Published in DKUM: 27.05.2015; Views: 3255; Downloads: 583
Full text (1,14 MB) |
5. SPONTANA IGRA Z LUTKO IN LUTKOVNI KOTIČEKNina Arnuš, 2015, undergraduate thesis Abstract: POVZETEK
Diplomsko delo z naslovom Spontana igra z lutko in lutkovni kotiček je sestavljeno iz treh delov.
V teoretičnem delu so s pomočjo strokovne literature predstavljena spoznanja o igri na splošno, nato pa se osredotočimo na spontano igro in igro z lutko, ki sta v našem diplomskem delu ključnega pomena. Navedli smo dejstvo, da igra z lutko vpliva na razvoj otrokove domišljije in ustvarjalnosti ter zagotovi nekatere osnovne potrebe. Opisali smo moč lutke in njen pomen za otroke in vzgojitelje. V nadaljevanju smo predstavili, kaj je lutka in kaj zna, kaj je pomembno pri izdelovanju lutk in katere so bolj razširjene tehnike lutk. Sledi še kratek opis lutkovnega kotička.
Teoretičnemu delu sledi praktični del. Prvi del vsebuje opis izdelovanja treh tehnik lutk in pripomočkov ter materialov, ki smo jih pri tem potrebovali. Drugi del zajema seznanjanje otrok z lutkami, spontano igro z lutkami in izdelovanje lutk ter opis potrebnih materialov in pripomočkov. Na kratko je predstavljen tudi lutkovni kotiček, ki smo ga oblikovali v vrtcu.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki smo jih dobili ob opazovanju spontane igre otrok z lutkami. S pomočjo kontrolne liste smo ugotovili, kakšno je zanimanje otrok med tretjim in petim letom za spontano igro z lutko, katere tehnike lutk otroke najbolj pritegnejo, v katerih oblikah dela poteka igra z lutko, kakšne so značilnosti lutke in njena pravilna uporaba, ali se med otrokom in lutko pojavi dialog, koliko časa traja spontana igra z lutko, kakšna čustva in odnosi se pojavijo med spontano igro z lutko. V diplomsko delo je vključen tudi intervju z vzgojiteljico.
Keywords: KLJUČNE BESEDE:
predšolski otrok, igra, spontana igra, lutke, pomen lutk, moč lutke, tehnike lutk, izdelovanje lutk.
Published in DKUM: 23.03.2015; Views: 3138; Downloads: 423
Full text (3,13 MB) |
6. DRUŽINA IN ŠPORTMaja Korošec, 2014, undergraduate thesis Abstract: Družina in šport sta ključna dejavnika v diplomski nalogi. Ukvarjali smo se z družino, njenim bistvom, vidiki, tipologijo in vlogo, ki pripomore k oblikovanju otroka tako v socialnem kot športnem smislu. Za predšolskega otroka je družina ključnega pomena.
V diplomski nalogi je predstavljena sama družina, v kateri poteka primarna socializacija. Sama vsebina diplomske naloge se nagiba tako k družini kot k samemu športu. Osredotočili smo se predvsem na predšolskega otroka, na družino, v kateri živi, kakšen je njegov položaj, kakšna je vloga in funkcija družine in kako družina pomaga predšolskemu otroku pri športnem udejstvovanju.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo poleg omenjenega opredelili šport in pomen športa tako za družino kot tudi za predšolskega otroka – športnika. Pobližje smo si pogledali različno teorijo, tako o družini kakor o športu. Zanimalo nas je, kako blizu sta si družinsko življenje in šport.
Skozi empirični del smo raziskali jasen pogled na športno udejstvovanje družine. Starši iz primestnega in/ali mestnega okolja so izpolnjevali v vrtcu anketne vprašalnike za svojega otroka. Pridobljene rezultate smo dopolnjevali s teorijo in jih primerjali s postavljenimi hipotezami, ki smo si jih zastavili na začetku diplomske naloge. Ugotovili smo, da se je športno udejstvovanje v družini povečalo.
Keywords: KLJUČNE BESEDE
Družina, predšolski otrok, šport, starši, vidik, tipologija, položaj, razvoj, pomen, udejstvovanje, športnik, družinsko življenje, zgodnje otroštvo.
Published in DKUM: 11.12.2014; Views: 3252; Downloads: 489
Full text (563,54 KB) |
7. MEDIJI V ŽIVLJENJU OTROKTina Pušnik Breznik, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo Mediji v življenju otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Znotraj tega smo v teoretičnem delu opisali, kako različni mediji ob prekomerni in nekontrolirani uporabi slabo vplivajo na otroke. Zanimala nas je prisotnost medijev v življenju otrok, koliko časa otroci namenijo medijem, kakšen dostop imajo do njih in kako mediji na njih vplivajo. To smo v empiričnem delu tudi raziskali.
Mediji so prisotni povsod in se jim ne moremo izogniti. Otroci so zato brez nadzora vse prevečkrat izpostavljeni medijskim vsebinam, ki zanje niso primerne. Na žalost pa premalo časa namenimo medijski vzgoji in otrokom omogočimo spremljanje neprimernih vsebin. Vzamemo si premalo časa za pogovor o tem, kar otroci vidijo in slišijo v medijih. Odrasli imamo možnost, da z usmerjanjem omogočimo otrokom spremljanje pozitivnih in poučnih vsebin.
V empiričnem delu diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. V raziskovalni vzorec smo zajeli starše otrok drugega starostnega obdobja. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Analiza rezultatov je pokazala, da se starši zavedajo negativnega vpliva, ki ga lahko imajo mediji na otroke. Ugotovili smo, da se starši zavedajo, da vse vsebine niso primerne za otroke. Pri uporabi medijev postavljajo otrokom pravila in se o medijskih vsebinah pogovarjajo z otroci. Rezultati so potrdili strinjanje o tem, da mediji otrokom ne dajejo prave predstave o realnosti in da so otroci preveč izpostavljeni medijem, ki so lahko zavajajoči.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: predšolski otroci, drugo starostno obdobje, mediji, medijska vzgoja, nasilje v medijih, množični mediji, vpliv medijev na otroke, zdravje otrok, oglaševanje, socializacija, zasvojenost, samopodoba.
Published in DKUM: 28.11.2012; Views: 4889; Downloads: 1507
Full text (798,39 KB) |
8. POMEN EKOLOŠKEGA PREHRANJEVANJA OTROK V VRTCIHAntonija Podnar, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je zajeta obravnava o pomenu ekološkega prehranjevanja otrok v vrtcih. Opisali smo pomen ekološkega kmetovanja in pomembnosti oz. koristnosti ekološke prehrane, ki je temelj zdravega življenja. Predstavili smo način zdravega življenja, ki je temelj za otrokov razvoj ter uvajanje ekoživil v ekovrtce kot zeleno javno naročanje.
V empiričnem delu diplomskega dela so zajeti podatki, ki smo jih pridobili na podlagi raziskave s pomočjo anonimnih anketnih vprašalnikov, namenjenih staršem v Občini Ljutomer. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali so starši otrok seznanjeni z ekološko prehrano, ali jo uporabljajo doma za prehranjevanje svojih otrok in ali vedo, kakšno hrano uživajo njihovi otroci v vrtcu. Ugotovili smo, da so starši premalo obveščeni o ekoloških živilih, ki jih uživajo njihovi otroci v vrtcu. Sklepamo, da zaupajo strokovnim usposobljenim osebam in se za to ne zanimajo. Zavedajo pa se pomena ekološke prehrane za zdrav način življenja, saj jo sami kupujejo in uporabljajo pri prehrani.
Keywords: Ključne besede: ekološko prehranjevanje, ekološko kmetijstvo, predšolski otrok, zdravo prehranjevanje otrok, načrtovanje jedilnikov, ekovrtec
Published in DKUM: 12.06.2012; Views: 2064; Downloads: 225
Full text (859,09 KB) |
9. VPLIV NAČRTOVANIH IN VODENIH GIBALNIH DEJAVNOSTI NA OSVAJANJE GIBALNIH ZNANJ 3-4 LETA STARIH OTROKMarjana Knuplež, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Vpliv načrtovanih in vodenih gibalnih dejavnosti na osvajanje gibalnih znanj 3—4 leta starih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibalne kompetence otroka, gibalni razvoj in gibalne sposobnosti 3—4 leta starih otrok ter opredelili pojma gibalna znanja in gibalno izkušenjsko bogato okolje. V empiričnem delu smo na podlagi pedagoškega eksperimenta ugotavljali vpliv načrtovanih in vodenih gibalnih dejavnosti na osvajanje gibalnih znanj 3—4 leta starih otrok. Pedagoški eksperiment je potekal v časovnem obdobju treh mesecev. Eksperimentalni vzorec so predstavljali 3—4 leta stari otroci. Na osnovi rezultatov pedagoškega eksperimenta smo ugotovili, da obstajajo razlike v gibalnih znanjih med eksperimentalno in kontrolno skupino. Na osnovi t-testa smo tudi ugotovili, da načrtovane in vodene gibalne dejavnosti s poudarkom na razvijanju gibalnih sposobnosti pozitivno vplivajo na ustvarjanje gibalnih znanj predšolskih otrok.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: predšolski otrok, gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, gibalna znanja, gibalne kompetence, gibalne/športne dejavnosti, gibalno izkušenjsko bogato okolje, pedagoški eksperiment.
Published in DKUM: 03.04.2012; Views: 3332; Downloads: 413
Full text (1,00 MB) |
10. GLEDALIŠKA PEDAGOGIKA V VRTCUSimona Jekovec, 2012, undergraduate thesis Abstract: Kurikulum za vrtce, ki je začrtal smernice koncepta in sistema predšolske vzgoje v slovenskih vrtcih, uvršča dramsko dejavnost na področje umetnosti, v katerem so zastopani tudi glasbena, likovna in plesna ter AV - dejavnosti. V odnosu do umetnosti se v vrtcih še vedno preveč poudarjajo narisati risbo, zapeti pesmico ali pripraviti predstavo. Področje umetnosti je v kurikulumu dobro zastopano, vendar sta v priročniku h kurikulu za vrtce izpuščeni gledališka in lutkovna dejavnost.
V nekaterih vrtcih po Sloveniji se izvaja pedagoški koncept Reggio Emilia, ki med drugim poudarja otrokovo izražanje v »sto jezikih«. Gledališka igra z vrsto nebesednih izraznih sredstev nedvomno sodi v ta koncept. Vzgojitelj namreč spodbuja kreativnost, samostojnost in raziskovanje otrok po vzoru simbolne igre, hkrati pa med njim in otroki potekata kakovostna interakcija in komunikacija. Koncept Reggio Emilia je, po mojem mnenju, prava smer pri bogatitvi vsebin vzgojno-izobraževalnega programa slovenskih vrtcev.
Z diplomsko nalogo želim predstaviti, kako lahko simbolna gledališka igra otroka in uporaba lutk v vrtcu vplivata na otrokov celostni razvoj ter zastopanost simbolne gledališke igre in lutk v vzgojno-izobraževalnem procesu vrtca.
Keywords: Ključne besede: celostni razvoj, vzgoja in izobraževanje, predšolski otrok, lutke, simbolna igra, kreativna igra, Kurikulum za vrtce, koncept Reggio Emilia.
Published in DKUM: 27.02.2012; Views: 5579; Downloads: 861
Full text (2,51 MB) |
