| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
E-PORTALI IN INTRANET NA PRIMERU UPRAVNE ENOTE LAŠKO (UE LAŠKO)
Janja Rebov, 2009, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Dostopnost storitev javne uprave državljanom in njena reforma sta ključna izziva, s katerima se država srečuje v današnjem času. Z vpeljavo modernih rešitev informacijske tehnologije in nadgradnjo komunikacijske infrastrukture postaja večnivojski dostop uslužbencev javne uprave, njenih dobaviteljev in državljanov resničnost. Sodobne komunikacijske tehnologije so neizogiben del vsakega poslovnega okolja. Sem spadajo tudi intraneti, ki lahko predstavljajo hrbtenico notranjega komuniciranja v organizaciji ter eno osnovnih orodij dela delovnega mesta. Diplomska naloga obravnava e-portale in intranet na primeru Upravne enote Laško. V prvem delu diplomske naloge sem proučila in opisala e-upravo in se nato osredotočila na e-portale. Poudarek je na slovenskem državnem portalu (e-uprava). Spoznala sem, da e-portali ponujajo veliko storitev, vendar uporabniki le teh bodisi ne poznajo ali pa jim ne zaupajo. Večina uporabnikov še vedno uporablja njim najbolj poznan način, čakanje v vrsti, negodovanje nad delom javnih uslužbencev, itd. V drugem delu pa sem se osredotočila na Intranet na primeru Upravne enote Laško. Zanimalo me je, kako je uvedba intraneta vplivala na zaposlene. Med zaposlenimi sem izvedla anketo, s katero sem izvedela, kakšno je zadovoljstvo zaposlenih po uvedbi intraneta v Upravni enoti. Rezultati ankete so pokazali, da so zaposleni dobro sprejeli uvedbo intraneta. Menijo, da je aplikacija v osnovi zelo dobro zasnovana, vendar bi jo bilo potrebno še dograditi, predvsem v smislu grafične podobe.
Keywords: Ključne besede: javna uprava, e-uprava, e-portali, Upravna enota Laško, e-storitve, zadovoljstvo zaposlenih
Published: 17.11.2009; Views: 3041; Downloads: 177
.pdf Full text (1,53 MB)

2.
RAZVOJ ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA V SLOVENSKIH BANKAH
Natalija Maher, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Elektronsko bančništvo je ena izmed najpogosteje uporabljenih oblik komuniciranja z banko, saj se na ta način lahko izognemo vrstam, ki nastajajo v bankah, ob tem pa lahko bančno storitev opravimo tudi sredi noči, saj nam je elektronski dostop omogočen 24 ur na dan ter vse dni v letu. Komitentom je tako poleg udobja prihranjeno ogromno časa, banke pa na ta način razbremenijo uslužbence na bančnih okencih, ki se lahko temeljiteje posvetijo posameznim strankam in učinkovitejšemu trženju bančnih produktov. V Sloveniji je na področju elektronskega poslovanja dobro razvito poslovanje za opravljanje negotovinskih plačil s plačilnimi in kreditnimi karticami, poslovanje preko elektronske banke za opravljanje celotnega plačilnega prometa, poslovanje z bankomati za 24 urno postrežbo z gotovino in v zadnjem času še poslovanje za opravljanje malih negotovinskih plačil z mobilnim telefonom. Stranke so se razvadile in imajo vedno večje potrebe, želje in pričakovanja glede bančnih storitev. Stranke so tudi vedno bolj izobražene, zato zahtevajo kakovostne, hitre in varne storitve. Da bi finančne institucije zadovoljile potrebam trga in se razlikovale od konkurence, se posvečajo razvoju različnih tehnologij s katerimi bi komitentom ponudile storitve elektronskega bančništva.
Keywords: Ključne besede: tehnologija, elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, bančne storitve, plačilne kartice, varnost, bankomati, mobilna bančništvo, telefonsko bančništvo.
Published: 02.12.2009; Views: 1555; Downloads: 220
.pdf Full text (472,27 KB)

3.
EKOSISTEMSKA VLOGA TREH RIBNIKOV V MESTNEM PARKU MARIBOR
Viktorija Letnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Danes se pogosto pojavljajo vprašanja kako ohraniti naravo in na kakšen način ponovno oživeti in obnoviti ekosisteme, ki so degradirani zaradi različnih pritiskov človeka. Postavlja se seveda tudi vprašanje kaj oziroma katere ekosisteme je vredno ohraniti in kakšen pomen imajo le-ti v naravi in za našo življenje. V diplomskem delu sem raziskala kakšno ekosistemsko vlogo imajo Trije ribniki v mestnem parku v Mariboru. Trije ribniki so stoječe vode in so zaradi majhnih samočistilnih sposobnosti zelo ranljiv ekosistem. Kvaliteta vode v ribnikih je zelo slaba, predvsem zaradi dotoka odpadnih komunalnih voda. Posledično je biodiverziteta majhna. Avtohtone živalske vrste nadomeščajo alohtone živalske vrste, ki se bolje in lažje prilagajajo težjim življenjskim razmeram. V obstoječem stanju ekosistem nudi le skromne ekosistemske funkcije in ekosistemske storitve. Ekosistem Treh ribnikov je potreben obnove, ki je pogoj za večjo živalsko in rastlinsko pestrost. Pri nadaljnji rabi prostora je potrebno upoštevati ekosistemski pristop, ki teži k sanaciji, ohranjanju in sonaravni rabi ekosistema. Trije ribniki imajo potencial, da se uporabijo v vzgojno izobraževalne namene v obliki šolske učne poti. Tako bi mlade generacije bolje razumele, delovanje ekosistemov in pomen ohranitve zdravega ekosistema za boljšo kvaliteto življenja .
Keywords: Ključne besede: Trije ribniki, jezera, ekosistem, ekosistemska vloga, ekosistemski pristop, ekosistemske storitve, biodiverziteta.
Published: 17.11.2009; Views: 2738; Downloads: 204
.pdf Full text (28,42 MB)

4.
EKOSISTEMSKE ZNAČILNOSTI OBMOČJA RIBNIKA REŠ V OBČINI RADLJE OB DRAVI
Lilijana Onuk, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Poznavanje ekosistemov in njihovih značilnosti na posameznem območju postaja vedno bolj pomembno, saj je delovanje ekosistemov ključno za obstoj življenja na Zemlji. Poznavanje posameznih ekosistemov omogoča načrtovanje razvoja in določenih posegov v prostor na nekem območju. Območje, ki ga obravnavam v diplomskem delu, obsega 132 570 m2. Na njem izstopajo trije večji ekosistemi, in sicer vodni, gozdni in travniški ekosistem. K vodnim ekosistemom na tem območju prištevamo ribnik Reš, Radeljski potok in reko Dravo. Gozdni ekosistem obsega 7,8 % površine obravnavanega območja. Sestavljajo ga predvsem združbe vrb in črne jelše. Travniki na tem območju obsegajo okoli 26 % površine obravnavanega območja in predstavljajo pomemben vir pridelave travne silaže za govedo. Posebno mesto na tem območju ima tudi kulturna krajina. Prepletanje teh ekosistemov je namreč že v preteklosti pomembno vplivalo na življenje ljudi na tem območju. Značilnosti posameznih ekosistemov sem opredelila s pomočjo evidentiranja posameznih habitatnih tipov, rastlinskih oziroma živalskih združb, ki so sestavni del posameznega ekosistema. Na podlagi tega imamo sliko o tem, kaj točno je značilno za travniški, gozdni in vodni ekosistem na območju ribnika Reš. S poznavanjem le-teh lahko odčitamo tiste prednosti oziroma priložnosti, ki jih ponujajo in lahko razvijamo sonaravno rabo tega območja tudi v prihodnje.
Keywords: Ključne besede: vodni ekosistemi, gozdni ekosistem, travniški ekosistem, habitatni tipi, ekosistemske storitve, občina Radlje ob Dravi, ribnik Reš, sonaravna raba.
Published: 13.01.2010; Views: 3527; Downloads: 206
.pdf Full text (87,77 MB)

5.
OBDAVČITEV STORITEV V SISTEMU DAVKA NA DODANO VREDNOST
Milenko Trninič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Davek na dodano vrednost se je začel razvijati leta 1967 in gre za posredni davek, kjer je obdavčen promet blaga in storitev v vseh fazah prometa, zato se imenuje tudi vsefazni neto davek. Zaradi harmonizacije DDV-ja so se sprejemale Direktive, med katerimi je najpomembnejša Direktiva 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, ki ureja natančne opredelitve teritorialnega načela, davčne osnove, predmet obdavčevanja, kraj opravljenega prometa, nastanek davčne obveznosti in davčnih oprostitev, poračunavanja davka ter opredelitve kdo je davčni zavezanec in kdo je zavezanec za plačilo. Značilnosti DDV-ja so nevtralnost, preferenčnost in regresivnost, s tem pa sistem DDV sodi med moderen način obdavčitve, katerega je Slovenija uvedla z vstopom EU in je urejen v Zakonu na dodano vrednost (ZDDV — 1). V tem zakonu je določeno, da je obdavčen ves promet blaga in storitev (dobave blaga in storitev), ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije, ter uvoz blaga iz EU. Za pravilno izvajanje zakona je potrebno poznavanje pojma storitev, saj samo na tak način lahko ugotovimo, ali gre za transakcije, ki so predmet obdavčitve z DDV, pa tudi, da bi jih lahko ločili od dobav blaga, za katere veljajo drugačna pravila glede nastanka obveznosti obdavčitve, oprostitev, kraja obdavčitve, pravice do odbitka vstopnega DDV-ja. Med promet storitev lahko uvrstimo vse, kar ne moremo opredeliti kot promet blaga in gre za opravljanje, opustitev oziroma dopustitev vsakega dejanja v okviru opravljanja dejavnosti, ki je opravljeno na območju Slovenije in za katerega je prejeto plačilo. Zaradi potrebe po učinkovitem delovanju skupnega trga so se pojavila vprašanja v zvezi s čezmejnimi transakcijami, in sicer kje obdavčiti posamezno transakcijo oziroma katera država je opravičena do obračunavanja DDV-ja. Predhodna ureditev je temeljila na splošnem pravilu, ki se je uporabljalo subsidiarno in je pomembna okoliščina za kraj obdavčitve sedež izvajalca, ki storitev opravi. Ob tem pa še je zajemala vrsto pravil, ki so izjeme od splošnega pravila in je kraj obdavčitve glede na lego nepremičnine (storitve, ki so povezane z nepremičnino) kraj, kjer so storitve dejansko opravljene, kraj uporabe, kraj, kjer ima naročnik sedež ali poslovno enoto, kraj, kjer so storitve dejansko uporabljene ali kjer se dejansko uživajo. Pravila, ki so urejala kraj obdavčitve storitev, so bila urejena v Direktivi o DDV na skupnem trgu 2006/112/ES (v nadaljevanju DDV Direktiva), ki pa je spremenjena z Direktivo Sveta 2008/08/ES in je začela veljati 1. januarja 2010 ter zajema vse storitve, ki jih davčni zavezanec opravil drugemu davčnemu zavezancu iz druge države, obdavčitve v državi sedeža kupca oz. njegove poslovne enote, njegovega stalnega ali običajnega prebivališča in ne več po sedežu zavezanca (dobavitelja). S tem se nadomešča dosedanje splošno pravilo obdavčitve po izvoru storitve (država dobavitelja) s pravilom o obdavčitvi po kraju porabe. Spremembe, ki jih je uvedla nova Direktiva, so vplivale na obdavčitev posameznih storitev, kot so storitve posrednikov, prevozne storitve, storitve s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, razvedrila in podobnih storitev, elektronske storitve, telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja TV programov, storitve, opravljene osebam, ki niso davčni zavezanci in imajo sedež izven Skupnosti, prav tako pa uvaja storitve najema prevoznih sredstev, gostinske storitve in storitve cateringa. Namen sprejetih sprememb je preprečitev pogostega spreminjanja Direktive zaradi pojavljanja novih storitev, ob tem pa se pojavljajo tudi posamezne dileme.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: davek na dodano vrednost, storitve, davčni zavezanec, davčni nezavezanec, kraj obdavčitve.
Published: 24.02.2010; Views: 4129; Downloads: 375
.pdf Full text (367,25 KB)

6.
MODELI MERJENJA KAKOVOSTI STORITEV NA MEDORGANIZACIJSKEM TRGU
Dušan Cestnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Vse večja konkurenca na medorganizacijskih trgih sili tako storitvena podjetja, kot tudi podjetja, ki tržijo izdelke, da svoje delo opravljajo vse bolj kakovostno na vseh ravneh svojega delovanja. Podjetja morajo svoje odjemalce obdržati, prav tako pa morajo delovati tudi na pridobivanju novih odjemalcev. Da pa podjetja svoje odjemalce obdržijo morajo nenehno delovati tako, da uživajo zaupanje svojih odjemalcev. Odjemalec že z odločitvijo za neko določeno podjetje XY pričakuje, da bodo storitve v tem podjetju kvalitetno opravljene in že z odločitvijo izkaže zaupanje do podjetja, medtem ko mora podjetje opravičevati svojo kakovostno storitev oz. izdelek skozi celotni proces menjave. Razumevanje koncepta kakovosti storitev je zelo pomembno za vzpostavitev takšne organizacije in metod dela, ki vodijo k čim višji kakovosti storitev. V tej diplomski nalogi sem poskušal predstaviti modele merjenja kakovosti storitev na medorganizacijskem trgu. V zvezi z zadanim problemom sem poskušal opredeliti medorganizacijski trg, storitve, kakovost storitev, ter modele merjenja kakovosti storitev. Z opisno metodo sem želel predstaviti prednosti in slabosti modelov merjenja kakovosti. Ker pa v literaturi nisem uspel zaslediti zbranih opisov modelov in njihove najboljše uporabe na medorganizacijskem trgu na enem mestu, se mi je zdelo smiselno vse to predstaviti v eni skupni celoti Skupni imenovalec vseh modelov, o katerih sem pisal v diplomski nalogi so načela usmerjenosti podjetja k odjemalcem, učinkovito in kakovostno delo v podjetju, ter seveda zadovoljstvo zaposlenih. Vse to pa vpliva na podobo podjetja in v končni fazi tudi na kakovost storitev. Z merjenjem zadovoljstva strank skušajo podjetja ugotoviti, če in koliko so izpolnili zahteve in pričakovanja odjemalcev. Njihovo mnenje upoštevajo tako, da skušajo doseči ali celo preseči njihova pričakovanja.
Keywords: KLJUČNE BESEDE:  Medorganizacijski trg  Storitve  Kakovost storitev  Modeli merjenja kakovosti storitev
Published: 09.03.2011; Views: 1575; Downloads: 196
.pdf Full text (20,97 MB)

7.
PRIMERJAVA CEN STORITEV V SLOVENIJI IN SRBIJI
Klavdija Bračko, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Slovenija in Srbija sta bili nekoč povezani v skupnem gospodarstvu. Po razpadu Jugoslavije sta se državi začeli razvijati z različno intenzivnostjo. Slovenija se je leta 2004 pridružila EU in v začetku leta 2007 sprejela skupno evropsko valuto evro. Srbija in EU sta že začeli polno izvajati trgovinski del sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, vendar se njena pridružitev k EU pričakuje šele leta 2014 ali 2015. Finančna in gospodarska kriza je močno prizadela slovensko in srbsko gospodarstvo. Srbska vlada je bila prisiljena zmanjšati javno porabo, da bi omejila proračunski primanjkljaj na 3 % BDP. Gospodarska kriza je Srbiji povzročila močan upad izvoza v zahodno Evropo in zmanjšanje proizvodnje. Slovensko gospodarstvo počasi okreva, vrednosti kazalnikov gospodarskih aktivnosti se še izboljšujejo, vendar počasneje kot v povprečju evrskega območja. Slovensko gospodarstvo je razvitejše od srbskega, saj je BDP na prebivalca po pariteti kupne moči leta 2009 v Sloveniji znašal 86 % povprečja EU-27, toliko pa je tudi znašala nacionalna raven cen. V Srbiji je BDP na prebivalca znašal 37 % povprečja EU-27, raven cen pa je dosegla 56 % povprečja EU-27. V diplomskem delu smo primerjali cene 96 storitev med Slovenijo in Srbijo, ki smo jih razdelili v 10 skupin. Pri primerjavi 2189 cen storitev smo prišli do naslednjih ugotovitev: • raven censke paritete storitev znaša 172, kar pomeni, da so cene v Sloveniji za 72 % višje v primerjavi s Srbijo; • vse skupine storitev v naši raziskavi so v Sloveniji dražje kot v Srbiji. Najdražja skupina storitev so osebne in druge storitve (127 %), najdražja storitev pa je telegram. Telegram je v Sloveniji dražji za 247 % v primerjavi s Srbijo; • izmed vseh desetih preučevanih skupin storitev, so se cenam v Srbiji še najbolj približale storitve komunikacij, ki so v Sloveniji za 34 % dražje kot v Srbiji. Najcenejša storitev je v Sloveniji pogovor v tujino, ki je za 50 % cenejši kot v Srbiji.
Keywords: Ključne besede: storitve, raven cen, BDP, censka pariteta, konvergenca.
Published: 09.05.2011; Views: 2909; Downloads: 223
.pdf Full text (923,87 KB)

8.
IZOBRAŽEVANJE OSEBNIH BANČNIKOV
Helena Uzar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Diplomska naloga je nastala na podlagi raziskave, s katero smo ugotavljali potrebo po osebnih bančnikih. Ideologija osebnega bančništva je ponuditi boljše storitve, ki bi imele osebno in individualno noto. Raziskovali smo, kakšne so obstoječe navade poslovanja strank z banko, čemu dajejo stranke prednost in v kateri smeri lahko banka ponudbo nadgradi. Rezultat raziskave kaže željo strank po poslovanju z osebnim bančnikom. Ta mora zbujati zaupanje, biti ustrežljiv, komunikativen in strokoven. Na podlagi rezultatov anketnega vprašalnika smo diplomsko nalogo razdelili na dva sklopa. V prvem delu so predstavljene osnove komunikacije, med katere sodi tudi poslovna urejenost, stisk roke, mimika in obnašanje. Vse to pripomore k temu, da na stranko naredimo prvi vtis, ki ne bo le pozitiven, temveč tudi dolgotrajen. Prvi vtis je temelj za dobro in uspešno poslovno sodelovanje ter za sklenitev poslovanja nasploh. V drugem delu pa smo se podrobno dotaknili navzkrižne prodaje. Stranko moramo poznati in zaznati njene potrebe, da ji lahko pravilno svetujemo, katere bančne produkte naj uporabi in zakaj. Stranka zaupa pravi argumentaciji in posledično verjame v našo presojo.
Keywords: KLJUČNE BESEDE Bančne storitve, osebni bančnik, raziskava, analiza SWOT, navzkrižna prodaja
Published: 05.08.2011; Views: 1068; Downloads: 122
.pdf Full text (642,59 KB)

9.
RAZISKAVA TRŽIŠČA ZA UVAJANJE NOVE STORITVE
Niko Pajančič, 2011, final seminar paper

Abstract: Tematika raziskave tržišča spada na področje marketinga, poudarek raziskave je na raziskovanju potencialnih odjemalcev, katere smo omejili na geografsko področje Maribora, z ožjo okolico. Raziskovali smo navade potrošnikov v zvezi s pranjem in čiščenjem perila. Ugotavljali smo kakšen odnos do dela v zvezi s pranjem, likanjem in sušenjem imajo potencialni uporabniki, ter koliko sredstev porabijo za čistilnico in pralnico. Selekcionirali smo posamezne kose perila, ki jih perejo oziroma čistijo, ter kako pogosto. Ugotovili, koliko bi bili pripravljeni plačati za storitev od doma do doma. Kar pomeni zgolj prevzem na domu in povratno dostavo na dom. Storitev je drugačna od ostalih na tem področju in si bo v prihodnosti zagotovo ustvarila prostor na trgu. Saj smernice načina življenja kažejo, da rutinska dela, katera so včasih opravljali doma, danes več ne. Najemajmo strokovnjake zaradi strokovne zahtevnosti dela, katera več nismo sposobni opraviti sami. Zaradi preobremenitve postajajo gospodinjska dela breme in zmanjkuje časa za dela v lastnem domu. Hiter in stresen način življenja spreminja naše navade in s tem potrebo po novih in drugačnih storitvah. Raziskava je ovrgla dve trditvi in sicer, odstotek anketirancev katerim je delo v zvezi s pranjem, sušenjem in likanje perila nezaželeno je 50%. Predvidevali smo, da bo odstotek višji in sicer 75%. Kljub temu pridobljeni podatki kažejo, da je polovica takšnih, kateri bi bili pripravljeni pod določenimi pogoji sprejeti našo storitev, saj bi s tem olajšali svoje delo. Druga ovržena trditev se nanaša na odstotek pranja v pralnici. Predvidevali smo, da 25 % anketirancev že uporabljal pralnico perila. Rezultati so pokazali, da samo 6% gospodinjstev, delno pere perilo v pralnici, ostalih 94% pa se poslužuje pranja perila doma. Raziskava je potrdila tretjo trditev. Potencialnim uporabnikom so najpomembnejši dejavniki kakovost, cena ter hitrost opravljene storitve. Prav tako med pomembne dejavnike spada vonj čistega perila, ter storitev od doma do doma. Popolnoma nepomembnih dejavnikov nismo odkrili, lahko pa trdimo, da na odločitev o uporabi naše storitve v najmanjši meri vpliva embalaža za prevzem in oddaja, ter ekološko pranje perila. Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko predpostavljamo dvoje: 1. Na trgu ni možnosti uvedbe pralnice perila, saj ljudje perejo zgolj doma 2. Na trgu je prostor za novo storitev, saj jo ljudje še ne uporabljajo in z njo niso seznanjeni.
Keywords: Ključne besede: marketing, pralnica, čistilnica, raziskava trga, nova storitev, uvajanje nove storitve.
Published: 09.11.2011; Views: 1389; Downloads: 160
.pdf Full text (910,01 KB)

10.
SLOVENSKI IN EVROPSKI ZAVAROVALNIŠKI TRG
Iris Šteinbauer, 2011, final seminar paper

Abstract: Področje finančnega sektorja v zadnjih letih doživlja spremembe. Ponekod hitreje ponekod počasneje. Finančni sektor zaznamujejo nove združitve in povezovanja med finančnimi institucijami. Gre za povezave med zavarovalnicami, tako tujimi kot slovenskimi. Zelo pomembne so tudi povezave med zavarovalnicami in bankami. Ta oblika prinaša veliko prednosti na evropskem in slovenskem trgu. Gre za boljšo izrabo bančnega poslovanja, informacijskih povezav in podatkov komitentov, sprememb na področju varčevalnih in zavarovalnih navad komitentov, sprememb na področju sistemske urejenosti mednarodnega zavarovalnega in finančnega trga ter boljše informiranje o ponudbi komitentov. Tuja konkurenca počasi a vztrajno prodira na slovenski trg. Zato mora slovenski trg spremljati dogajanja na tujih trgih in se s tem istočasno razvijati in izobraževati. Gre tako za razvoj nove ali pa izboljšane ponudbe zavarovalnih storitev na slovenskem trgu. Glavne naloge slovenskega zavarovalnega trga za vključitev v mednarodno okolje so preoblikovanje družb v državni lasti, dodatno statistično poročanje in krepitev izobraževanja kupcev. S tem lahko dosežemo boljše možnosti za doseganje poslovnega uspeha na konkurenčnem trgu.
Keywords: Ključne besede: zavarovalniški trg, konkurenčnost, zavarovalne storitve, Slovenija, EU, povezovanje finančnih institucij.
Published: 21.11.2011; Views: 1579; Downloads: 197
.pdf Full text (1013,21 KB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica