Search the digital library catalog

Abstract: Živimo v družbi, v kateri je nestrpnosti iz dneva v dan več. Le-ta je v veliki meri prisotna v lokalnih skupnostih, kjer živijo Romi. Iz pregleda literature izhaja, da bivalni problemi, s katerimi se soočajo pripadniki te največje evropske manjšine, vplivajo na njihov neuspeh v šoli, visoko stopnjo brezposelnosti ter slabo zdravstveno in socialno stanje. Vse našteto, poleg različnih predsodkov in stereotipov, otežuje oziroma onemogoča njihovo integracijo v slovensko družbo na različnih področjih. Zaradi navedenega in zaradi tako imenovane teorije etiketiranja oziroma stigmatiziranja so Romi postali marginaliziran del slovenske družbe. V okviru diplomskega dela je bila opravljena raziskava o varnostni situaciji v jugovzhodnem delu Slovenije, kjer tradicionalno živi romska skupnost. V občinah Semič, Črnomelj, Metlika in Kočevje smo želeli raziskati predvsem, s katerimi varnostnimi tveganji se soočajo prebivalci in kakšna je zaznana stopnja kriminalitete na obravnavanem območju. Čeprav na občutke strahu pred kriminaliteto in zaznavanje varnosti vplivajo različni dejavniki, ugotavljamo, da večina pripadnikov romske skupnosti in večinskega prebivalstva meni, da se je stopnja kriminalitete v zadnjih petih letih v njihovem kraju povečala. Romi večinoma ocenjujejo, da je njihov kraj v primerjavi z drugimi enako varen, medtem ko ostali prebivalci svoj kraj dojemajo kot manj varnega v primerjavi z drugimi slovenskimi kraji. Obe preučevani skupini kot najpogostejše oblike ogrožanja varnosti dojemata tatvine in vlome, sledijo kršitve javnega reda in miru, zloraba prepovedanih drog, nasilje in vandalizem. Nekaj korakov za izboljšanje stanja na področju romske problematike je že bilo narejenih, vendar je za dolgoročno izboljšanje razmer ključen skupen nastop vseh udeležencev in sodelovanje romske skupnosti, saj je možnosti za napredek še veliko.
Keywords: varnost v lokalnih skupnostih, policija, Romi, kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, jugovzhodna Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 27.08.2024; Views: 99; Downloads: 22
Full text (706,50 KB)

Abstract: Sodobno avtocestno omrežje je pogoj za uspešno gospodarsko razvitost določene regije oz. države. Slovenija je začela graditi avtocestno omrežje v 70-ih letih prejšnjega stoletja, leta 2009 pa naj bi bil dokončan slovenski avtocestni križ, ki poteka v dveh smereh (v smeri severozahod – jugovzhod oz. v smeri X. panevropskega koridorja ter v smeri severovzhod - jugozahod oz. v smeri V. panevropskega prometnega koridorja) in povezuje zahodno oz. osrednjo Evropo z Balkanom ter Jadransko morje z vzhodno Evropo. Za Slovenijo sta ključnega pomena V. in X. panevropski koridor, ki omogočata povezanost Slovenije z ostalimi evropskimi državami ter vstop na skupen evropski trg. Cestni promet danes močno vpliva na okolje, saj prihaja zaradi njega do krčenja gozdov, uničevanja kmetijskih površin, onesnaževanja zraka, tal in vode. Z namenom zmanjšati negativne učinke prometa postaja vedno bolj aktualen trajnostni promet, ki postavlja v ospredje železniški in vodni promet, krepitev javnih prevozov, vzpostavitev mreže kolesarskih poti itd. Že pri načrtovanju tras novih cest je potrebno izdelati poročilo o vplivih na okolje ter negativne vplive zmanjšati na najmanjšo možno mero. Dolenjski avtocestni odsek poteka od Ljubljane (razcep Malence) do mejnega prehoda Obrežje in predstavlja del slovenskega avtocestnega odseka, ki poteka od Karavank do meje s Hrvaško. Ta smer predstavlja del X. panevropskega koridorja. Dokončanje dolenjske avtoceste (predvidoma leta 2009) bo omogočilo ustrezne regionalne povezave znotraj Slovenije ter povezave s sosednjimi državami, ključnega pomena pa bo za jugovzhodno Slovenijo, ki bo z dobrimi prometnimi povezavami pridobila na pomenu. Ob slovenskem avtocestnem križu prihaja do koncentracije prebivalstva in različnih gospodarskih dejavnosti, na območjih v širšem zaledju mest ter na obrobju pa je mogoče opaziti pojav razpršene poselitve oz. celo praznjenje nekaterih predelov. Zaradi tega se je pojavila potreba po novih razvojnih smereh, ki bi tudi tem območjem omogočila boljšo prometno povezanost, s tem pa tudi boljši razvoj celotne regije. Za jugovzhodno Slovenijo je ključnega pomena tretja razvojna os, ki naj bi potekala od Dravograda do Metlike in povezala večja središča v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem (npr. Gradec, Celje, Novo mesto, Reka, Karlovec). Novo mesto, ki predstavlja center jugovzhodne Slovenije, bo z izgradnjo nove avtoceste pridobilo kvalitetnejšo prometno povezavo proti severu in jugu, znašlo pa se bo tudi na presečišču dveh slovenskih razvojnih osi, kar bo celotnemu območju prineslo dodatne prednosti.
Keywords: avtocesta, avtocestni križ, panevropski koridorji, dolenjski avtocestni odsek, nove razvojne osi, jugovzhodna Slovenija, tretja razvojna os
Published in DKUM: 29.05.2009; Views: 3731; Downloads: 375
Full text (2,43 MB)