Search the digital library catalog

Abstract: Ob koncu vojne je v Jugoslaviji Komunistična partija prevzela oblast in pri tem med drugim izvajala represijo proti medvojnim in političnim nasprotnikom. Z analizo neobjavljenih in objavljenih primarnih virov ter primerjavo podatkov iz relevantne literature smo izvedli raziskavo o represiji in prevzemu oblasti v Prekmurju, in sicer v prvem povojnem obdobju, leta 1945. Pokrajina je bila zaradi svoje lege manj vključena v narodnoosvobodilno gibanje in vojno dogajanje, prav tako je bila edina pokrajina, ki je imela madžarskega okupatorja, ki je uvajal svojo raznarodovalno politiko s ciljem madžarizacije prostora. Ob osvoboditvi Prekmurja s strani sovjetske Rdeče armada so oblast hitro prevzeli člani Osvobodilne fronte, ki jim je sledila delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je utrdila partijski prevzem oblasti. S pomočjo aktivistov iz drugih delov Slovenije so oblikovali vse veje komunistične oblasti in hitro začeli z obračunavanjem z nasprotniki. V prvih tednih po osvoboditvi je bila priprta večina članov okupatorskih organizacij, domnevni sodelavci okupatorja in večji del vidnejših osebnosti predvojnega Prekmurja. Tem posameznikom so nato sodili na hitro oblikovanem vojnem sodišču, kjer so številne obsodili sodelovanja z okupatorjem in jim tudi zaplenili premoženje. Predvsem v prvem obdobju je vojaško sodišče na smrt obsodilo nekatere najpomembnejše osebnosti, pri katerih sta bili obsodba in izvršitev izrečene kazni že v času obsodbe in predvsem po osamosvojitvi Sloveniji razlog za polemike v Prekmurju. Vojnim sodiščem je julija 1945 sledilo sodišče narodne časti, ki je obsodilo še 212 do tedaj neobsojenih domnevnih sodelavcev okupatorja. Obsodbe so povzročile veliko osebnih tragedij, in to ne samo obsojencem, ampak tudi njihovim svojcem, ki so poskušali na vse načine razveljaviti razsodbe in si povrniti status v družbi.
Keywords: Slovenija, Prekmurje, Jugoslavija, komunizem, 1945, druga svetovna vojna, represija, sodišča, OZNA, zaplemba premoženja, sodni procesi, revolucija, prevzem oblasti.
Published in DKUM: 12.03.2025; Views: 0; Downloads: 0
Full text (1,30 MB)

Abstract: V magistrskem delu je obravnavana zunanja politika kneza Pavla Karađorđevića, ki je leta 1934 po atentatu na kralja Aleksandra prevzel funkcijo regenta mladoletnega Petra II. Karađorđevića. Knez Pavle je skupaj z dr. Ivom Perovićem in dr. Radenkom Stankovićem postal eden izmed treh regentov, vendar je bil on tisti, ki je dejansko vodil državo. Njegova zunanja politika je slonela na izboljševanju odnosov z Nemčijo in Italijo, kar je bilo velikokrat v nasprotju z njegovimi osebnimi prepričanji, saj je bil sam probritansko usmerjen. Poseben poudarek v magistrskem delu je na njegovem odnosu in delovanju do Nemčije in Italije. Naloga bo vsebinsko razdeljena na dva večja sklopa. Prvi sklop se osredotoča na čas, ko je funkcijo ministrskega predsednika in zunanjega ministra zasedal pronemško usmerjeni Milan Stojadinović, ki je odnose z Italijo pripeljal do najbolj pozitivne točke v času regentstva kneza Pavla, kar se najbolje odraža v podpisu pakta Ciano-Stojadinović. Drugi vsebinski sklop pa se bo osredotočal na čas, ko je bil ministrski predsednik Dragiša Cvetković ter zunanji minister Aleksandar Cincar-Marković. Ta čas so zaznamovali predvsem druga svetovna vojna ter Pavlovi poskusi Kraljevini Jugoslaviji zagotoviti nevtralnost, vendar je Jugoslavija 25. marca 1941 podpisala pristop k Trojnemu paktu. Ob pisanju naloge je bilo analizirano pisanje slovenskega konservativnega časnika Slovenec ter liberalnih časnikov Jutro ter Slovenski narod ter primarni objavljeni viri, ki jih hrani digitalni arhiv Združenih narodov. Analizirani so bili tudi objavljeni viri Yugoslavia, Political diaries 1918−1965 urednika Roberta Jarmana.
Keywords: Knez Pavle, Karađorđević, Kraljevina Jugoslavija, Italija, Nemčija
Published in DKUM: 10.02.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (1,14 MB)

Keywords: denar, Slovenija, Avstro-Ogrska, Jugoslavija, Evropska unija, policija, varovanje
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 137; Downloads: 4
Full text (1,86 MB)

Abstract: V magistrskem delu je prikazano poročanje francoskih časopisov o vojni za obrambo samostojne Slovenije, ki je potekala med 26. oziroma 27. junijem ter 7. julijem 1991. V ta namen sta bila analizirana najpomembnejša dnevnika, Le Monde in Le Figaro, pri čemer je bila upoštevana tudi najbolj relevantna literatura. Osamosvojitev Slovenije, ki je bila razglašena 25. junija 1991, je med jugoslovanskimi oblastmi in njihovimi oboroženimi silami, Jugoslovansko ljudsko armado, ki so razdružitvi močno nasprotovali in želeli preprečiti razpad jugoslovanske federacije, naletela na oster odpor. Prve dni je bila Slovenija prepuščena moči lastnih oboroženih sil in civilnega prebivalstva, nato pa je v krizo z diplomatskimi akcijami posegla Evropska gospodarska skupnost, pri kateri je bila ena izmed pomembnejših držav Francija. Poročanje analiziranih francoskih dnevnikov je bilo najpogosteje kronološko – dopisniki so po večini spremljali in poročali o odločitvah slovenskega in jugoslovanskega političnega vrha ter o posredovanju evropske dvanajsterice, nekateri pa so dogodke tudi kritično analizirali. V stališčih francoskega političnega vrha je bilo skozi poročanja obeh najbolj reprezentativnih francoskih dnevnikov mogoče zaznati dve nasprotujoči si prizadevanji – ohraniti enotno Jugoslavijo, ob tem pa upoštevati načelo samoodločbe narodov. Vztrajno željo po francoskem obvarovanju ozemeljske integritete Jugoslavije so usmerjali tradicionalna francosko-srbska povezava, bojazen pred eskalacijo etničnih konfliktov na Balkanu, posledično pa tudi pred ponovnim vzponom Nemčije in preteklimi rivalstvi ter možnimi razprtijami v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Spremembo v miselnosti evropskih držav in Združenih držav Amerike je sčasoma povzročila agresija Jugoslovanske ljudske armade. Odločnost Slovencev, vojaška vztrajnost slovenskih obrambni sil (Teritorialne obrambe, milice) in diplomatske povezave slovenskih politikov so 7. julija privedle do podpisa Brionske deklaracije, s čimer je bila potrjena prekinitev sovražnosti, Slovenija pa se je zavezala, da za tri mesece »zamrzne« svojo osamosvojitev.
Keywords: Slovenija, Jugoslavija, Francija, 1991, vojna za obrambo samostojnosti, diplomacija, Jugoslovanska ljudska armada, Le Monde, Le Figaro, Evropska gospodarska skupnost, Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje
Published in DKUM: 05.10.2022; Views: 835; Downloads: 293
Full text (1,37 MB)

Abstract: Prvi vtis pove veliko o človeku. Razgovor za službo, sklepanje novih poznanstev, sprejemni izpiti … Vsak izmed nas se je že kdaj srečal s situacijo, v kateri je moral postaviti prvi vtis ali pa si je na podlagi njega ustvaril mnenje o nekom. Lahko rečemo, da vsak poskuša ugotoviti lastnosti drugega na podlagi informacij, ki so na voljo v določenem trenutku. Na primer na podlagi videza, hobijev, poznanstev, izobrazbe, kulture … si lahko ustvarimo neki okvirni profil, kamor postavimo osebo. Na neki način je vsak izmed nas na določeni točki postavljen v vlogo nekakšnega profilerja ali pa je profiliran. Policija si pri preiskovanju zločinov pomaga z različnimi postopki, med katere spada tudi profiliranje. V diplomskem delu smo se osredotočili na eno izmed tehnik profiliranja, ki se uporablja predvsem pri preiskovanju kaznivih dejanj, kjer je storilec neznan. Ta tehnika se imenuje geografsko profiliranje. Je dokaj sodobna tehnika profiliranja, ki med seboj povezuje serijska kriminalna dejanja. Zanimale so nas njene prednosti in slabosti ter splošna uporabnost geografskega profila pri analizi kriminalnih dejanj. Pri tej tehniki profiliranja je v zadnjih desetletjih prišlo do napredka, k čemur je pripomogel razvoj tehnologije, interneta in programov na področju kartiranja zemljevidov. Da je geografski profil sploh možno izvesti, je pomembno imeti večje število že znanih kaznivih dejanj, ki jih je predvidoma storil isti storilec. Za lažje osredotočanje pri preiskovanju je pomembno tudi to, da prepoznamo, za kakšen tip storilca gre. To razberemo glede na njegovo gibanje po prostoru in tako lahko predvidevamo njegov naslednji korak. Večina ljudi, tudi storilcev, se počuti varneje v bližini svojega doma, saj tako operirajo na območju, ki ga poznajo in kjer imajo občutek varnosti. Z izvedbo geografskega profila odkrijemo najverjetnejšo možnost, kje se storilec nahaja oz. kje deluje. Za nastanek in obstoj geografskega profiliranja so pomembni zemljevidi, ki so danes s pomočjo tehnologije dokaj natančni in obsegajo velika območja. S pomočjo tehnologije in programov za ustvarjanje zemljevidov se lahko podatki nenehno izpopolnjujejo in tudi veliko hitreje ažurirajo, kot so se v preteklosti na mapah oz. kartah, torej na risanih zemljevidih. Danes najdemo že kar nekaj dobrih programov za kartiranje kriminala. Programi temeljijo na matematičnih funkcijah, ki določajo območje ogroženosti in vrnejo prikaz v večdimenzionalni sliki oz. zemljevidu. Da geografski profil nastane, je treba izpolniti več predpostavk. Uporaba in izvedba geografskega profila sta dokaj zapleteni in potrebujeta natančno in obsežno znanje izkušenih preiskovalcev kaznivih dejanj.  
Keywords: sociologija, samoupravljanje, komuna, Jugoslavija
Published in DKUM: 03.06.2022; Views: 726; Downloads: 20
Full text (1,98 MB)