| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 46
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
2.
3.
DOGODKI, KI SO ZAZNAMOVALI MARIBOR LETA 1941 V LUČI MARBURGER ZEITUNG
Rajmund Lampreht, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Avtor opisuje dogodke, ki so bili ključni za dogajanje v Mariboru leta 1941. Prične s samim zaostrovanjem razmer, ko je že jasno, da Kraljevina Jugoslavija ne bo mogla ostati nevtralna. Po pristopu Kraljevine Jugoslavije k trojnemu paktu pride do državnega udara, ki odnese kneza Pavla. Njegovo mesto zasede mladoletni kralj Peter II. S tem se kolesje dogodkov že zavrti in 6. aprila pride do napada na Kraljevino Jugoslavijo s strani sil Osi. Hitri kapitulaciji Kraljevine Jugsolavije sledi hitra vzpostavitev nemške civilne uprave v Mariboru pod vodstvom dr. Uiberreitherja. Nemška civilna uprava začne takoj delati po že vnaprej pripravljenih smernicah.
Keywords: Kraljevina Jugoslavija, Nemčija, Maribor, Spodnja Štajerska, leto 1941, nemška civilna uprava, Uiberreither, gledališče, preskrba, narodnoosvobodilni boj, deportacije, izselitev.
Published: 17.11.2009; Views: 2909; Downloads: 344
.pdf Full text (6,76 MB)

4.
VPLIV JUGOSLOVANSKEGA CENTRALIZMA NA POLITIČNI IN KULTURNI RAZVOJ V SLOVENIJI MED LETOMA 1956 IN 1962
Antonija Baznik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Avtorica v diplomskem delu obravnava mednacionalne odnose in vpliv jugoslovanskega centralizma na politični in kulturni razvoj v Slovenji v drugi polovici petdesetih in začetku šestdesetih let 20. stoletja. Obravnavano obdobje so zaznamovale težnje po decentralizaciji, deetatizaciji države, kar pa se je v večini primerov izkazalo kot kratenje pravic republik. Za obravnavano obdobje je ključno nacionalno vprašanje, ki so ga komunisti podcenjevali in ga imeli za rešenega z revolucijo in federativno ureditvijo. V prizadevanjih za ohranitev in krepitev enakopravnosti med narodi so imeli kulturniki, ki pa so morali bili »pravoverno« socialistično usmerjeni. V začetku petdesetih let je državo prizadela gospodarska kriza, ki je poglobila nasprotja med zagovorniki samoupravljanja in državnega upravljanja ekonomije, med zagovorniki sistema in zagovorniki plana … Leto 1962 je bilo v marsičem prelomno, kajti na zvezni ravni so prvič odkrito razpravljali o nekaterih problemih nacionalizma. Na dan so privrele razne kritike, ki so se dotikale vseh sfer družbenega življenja. Zadevo je razrešil Tito, ki je na tridnevnem izrednem zasedanju grajal in poskušal poenotiti svoje vrste. Izkazalo se je, da politično vodstvo ni enotno, vendar je med nosilci različnih koncepcij prišlo do kompromisa. Kljub temu da slovensko stališče ni povsem zaživelo v ustavi SFRJ, so liberalnejša šestdeseta leta omogočila uveljavitev »liberalnejših« idej.
Keywords: Jugoslavija, Slovenija, unitarizem, centralizem, kultura, politika
Published: 17.11.2009; Views: 1358; Downloads: 118
.pdf Full text (1,08 MB)

5.
VELIKA BRITANIJA IN LABURISTIČNA VLADA (1945-1951) V LUČI ČASNIKA LJUDSKA PRAVICA
Valerija Recko, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Zanimalo nas je, kaj in kako je časnik Ljudska pravica pisal o Veliki Britaniji v letih 1945—1951. Po koncu druge svetovne vojne leta 1945 je na volitvah zmagala laburistična stranka pod vodstvom Clementa Attleeja. Zmagala je tudi na naslednjih volitvah leta 1950. Laburisti so zahtevali nacionalizacijo rudnikov, železnic, tovornega transporta in komunale ter zagotavljanje storitev zdravstvenega varstva. Veliko Britanijo srečujemo tudi, kadar govorimo o tržaškem vprašanju in vprašanju koroških Slovencev. Tu so se pojavljala nasprotja med Veliko Britanijo in Jugoslavijo. Leta 1948 je prišlo do spora Jugoslavije z Informbirojem, ki je prinesel odpiranje Jugoslavije proti Zahodu.
Keywords: Velika Britanija, Jugoslavija, laburistična stranka, Clement Attlee, volitve.
Published: 07.01.2011; Views: 1909; Downloads: 103
.pdf Full text (723,79 KB)

6.
JUGOSLOVANSKO-SOVJETSKI ODNOSI MED LETI 1945-1953 V LUČI ČASNIKOV SLOVENSKI POROČEVALEC IN VESTNIK
Danijel Čerkezović, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Jugoslavija in Sovjetska zveza nista vzdrževali diplomatskih stikov do 40-ih letih 20. stoletja, nato jih je v vzpostavitev le-teh prisilila fašistična nevarnost. Obdobje druge svetovne vojne je bilo v jugoslovansko-sovjetskih odnosih zaznamovano s skupnim prizadevanjem za poraz fašističnih okupatorjev kot dokončnim razkolom med vladama zaradi mednarodne politične afirmacije partizanskega odporniškega gibanja in sovjetskega priznanja nove komunistične oblasti v Jugoslaviji. Povojno obdobje je bilo v odnosih med državama zaznamovano z visoko donečimi izjavami o nerazdružljivem bratstvu in zavezništvu dveh komunističnih držav kot zasledovanju lastnih interesov v mednarodni politiki nespornih vodij obeh držav, t. j. Josipa Broza Tita in Josipa Stalina. Sovjetski poizkusi podrediti si majhno komunistično državo na Balkanu oz. omejiti njeno samovoljno zunanjo politiko niso dali uspehov in so nazadnje privedli do izključitve Jugoslavije oz. jugoslovanske partije iz informacijskega biroja devetih komunističnih držav oz. Informbiroja junija 1948. Informbirojevski spor je nedvomno zaznamoval naslednjo etapo v odnosih med državama, in sicer ga je določal politični in ideološki antagonizem, ki se je kazal v raznih oblikah sovjetskih pritiskov na Jugoslavijo. Tako je bila slednja izpostavljena silnemu propagandnemu napadu, gospodarskemu pritisku in vojaškim izzivanjem, ki so jo prisilili k tesnejšim odnosom z zahodnimi kapitalističnimi državami. Previdno otoplitev v odnosih je naznanila šele Stalinova smrt marca 1953.
Keywords: Jugoslavija, Sovjetska zveza, komunizem, politični odnosi, Informbiro, Josip Broz Tito, Josip Visarionovič Stalin
Published: 17.03.2011; Views: 3067; Downloads: 199
.pdf Full text (954,33 KB)

7.
8.
9.
10.
Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica