1. Analiza poslovnih kultur Južne Koreje, Južne Afrike in Katarja s perspektive slovenskih mednarodnih tržnikovMelani Stojnšek, 2024, master's thesis Abstract: V današnjem času je vpliv globalizacije na vsakdanje življenje posameznika in na potek mednarodnega poslovanja skoraj nemogoče prezreti. Kljub lažjemu vstopu na tuja tržišča se mednarodni tržniki še vedno soočajo z nekaterimi izzivi in ovirami. Ena izmed največjih preprek v mednarodnem poslovanju je premagovanje medkulturnih in jezikovnih ovir. Ne glede na pripravljenost in temeljito raziskavo trga je za mednarodne tržnike še vedno bistvenega pomena poznavanje tujih poslovnih kultur in njihovih običajev. Predvsem pa kulturna občutljivost predstavlja ključne kompetence za uspešna dolgoročna partnerstva in dobre rezultate na mednarodnih trgih.
Pričujoče magistrsko delo je nadaljevanje diplomskega projekta z istim naslovom in nadgradnja že obstoječih rezultatov. V njem raziskujemo ter opisujemo elemente, pomen in vpliv kulture na potek mednarodnega poslovanja. Osredotočamo se predvsem na poslovne kulture Južne Koreje, Južne Afrike in Katarja, pri čemer najprej podrobno opišemo osnovne značilnosti izbranih držav, nato pa se poglobimo v analizo in opis posameznih elementov ter načinov poslovanja južnokorejske, južnoafriške in katarske poslovne kulture. Izbrane poslovne kulture med seboj tudi primerjamo in podrobno analiziramo morebitne podobnosti ter medkulturne razlike. V zadnjem poglavju predstavimo pomen izbranih poslovnih kultur za slovenske mednarodne tržnike in opišemo morebitna potencialna sodelovanja izbranih držav s Slovenijo. Kljub nekaterim podobnostim med izbranimi poslovnimi kulturami gre za dokaj različne države, kjer največjo oviro predstavlja nepoznavanje medkulturnih razlik. Za slovenske mednarodne tržnike je zelo pomembno, da se pred samim vstopom na izbrana tržišča dodobra poučijo o kulturnih raznolikostih in jih obravnavajo z določeno mero previdnosti, saj nobena izmed izbranih kultur medsebojno ni identična ali podobna slovenski poslovni kulturi. Da bi dolgoročno uspešno poslovali, je pomembno, da se te medkulturne razlike prepoznajo, preden mednarodni tržniki vstopijo na svetovne trge. Ključ do dolgoročnega uspeha na južnokorejskem, južnoafriškem in katarskem tržišču je predvsem gradnja zaupanja in ustrezna mera medosebnega spoštovanja.
Keywords: poslovna kultura, Južna Koreja, Južna Afrika, Katar, mednarodno poslovanje
Published in DKUM: 08.10.2024; Views: 0; Downloads: 23
 Full text (1,89 MB) |
2. Primerjalna analiza poslovnega okolja Avstralije in Južne AfrikeMaruša Uršič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Mednarodno poslovanje je danes za večino podjetij neizogibno. Podjetja analizirajo poslovno okolje tujih trgov, da se lahko pravilno odločijo na katere trge vstopati, in da zmanjšajo tveganja v mednarodnem poslovanju. To je mogoče izvesti po modelu PESTLE, ki ga predstavljamo v tem diplomskem delu in s pomočjo katerega smo analizirali poslovni okolji Avstralije in Južne Afrike. Avstralija je veliko razvito gospodarstvo, medtem ko je Južna Afrika manjše razvijajoče se gospodarstvo z veliko potenciala. Obe državi imata prednosti in tudi slabosti, ki jih ugotavljamo v njuni podrobnejši analizi po ključnih kazalnikih in nato v primerjalni analizi. Diplomsko delo zaključimo z izhodišči za mednarodne tržnike in s sklepom, v katerem na kratko povzamemo naše ugotovitve.
Keywords: mednarodno poslovno okolje, analiza PESTLE, primerjalna analiza, Avstralija, Južna Afrika
Published in DKUM: 05.11.2021; Views: 1017; Downloads: 155
Full text (909,76 KB) |
3. Analiza poslovnih kultur Južne Koreje in Južne Afrike s perspektive slovenskih mednarodnih tržnikovMelani Stojnšek, 2021, undergraduate thesis Abstract: V času globalizacije vedno več podjetij postaja globalnih. Vedno več je novih distribucijskih poti in trgov, na katerih lahko poslujemo. Če želijo podjetja poslovati na tujih trgih in svoje prodajne ali nabavne trge razširiti, je neizogibno poznavanje poslovnih kultur teh trgov. Vsaka kultura se razlikuje od druge, kar privede do kulturnih razlik. V mednarodnem poslovanju morajo biti poslovneži občutljivi na prepoznavanje teh kulturnih razlik. Kakršnakoli napaka, narejena zaradi pomanjkljivega poznavanja tuje kulture oziroma načina poslovanja na tujem trgu, je lahko odločilna. Dobra pripravljenost in poučenost o kulturi tuje države predstavlja konkurenčno prednost podjetja.
V diplomskem projektu raziskujemo elemente in pomen poznavanja kulture tuje države za mednarodno poslovanje. Osredotočamo se na poslovni kulturi Južne Koreje in Južne Afrike. Proučujemo posebnosti teh dveh poslovnih kultur s perspektive slovenskih mednarodnih tržnikov. Najprej izbrani državi na kratko predstavimo, nato pa se osredotočamo na njuni poslovni kulturi, vključno z načini sklepanja poslov in posebnostmi v poslovanju ter medsebojnem komuniciranju. V zadnjem poglavju opisujemo obstoječe sodelovanje in možnosti nadaljnjega povezovanja obeh izbranih držav s Slovenijo. Izbrani državi in njuni kulturi se medsebojno znatno razlikujeta, nobena izmed obravnavanih kultur tako ni podobna slovenski, zato je še toliko pomembnejše, da se s ciljem uspešnega sodelovanja z eno ali drugo državo slovenski mednarodni tržniki seznanijo s posebnostmi južnokorejske in južnoafriške poslovne kulture, njihovega načina poslovanja, vedenja, poslovnega bontona, komuniciranja ter se pripravijo na ustrezno odzivanje in morebitno potrebno prilagajanje.
Keywords: poslovna kultura, mednarodno poslovanje, Južna Koreja, Južna Afrika, poslovanje s Slovenijo
Published in DKUM: 03.09.2021; Views: 761; Downloads: 127
Full text (1,46 MB) |
4. APARTHEID V JUŽNI AFRIKI OD LETA 1948 DO 1994 V ČASOPISIH DELO IN VEČERMatej Horvat, 2013, undergraduate thesis Abstract: Apartheid oz. segregacija je Južno Afriko spremljal od naselitve prvih naseljencev v 17. stoletju pa vse do leta 1994, ko je prišlo do ukinitve le tega. Prelomno leto je bilo 1948, ko je prišla na oblast Nacionalna stranka, ki je uzakonila rasno ločevanje. Nova vlada je takoj začela sprejemati zatiralne zakone s katerimi so hoteli popolnoma ločiti temnopoltega in belega človeka. Tudi Indijci in mešanci so po teh zakonih spadali med manjvredne. Zatirano ljudstvo se je kmalu začelo organizirano upirati beli nadvladi. Leta 1952 je tako prišlo do Kampanje kljubovanja, ki pa se je končala s številnimi žrtvami. V naslednjih desetletjih je še večkrat prišlo do demonstracij in uporov in vedno so se končale s pokolom temnopoltih. Po pokolu v Sharpevillu leta 1960 pa se je za razmere na jugu Afrika začela nekoliko bolj zanimati tudi svetova javnost. Organizacija združenih narodov je tako po pokolu sprejele prve resnejše sankcije zoper Južno Afriko. Vse do odprave apartheida je OZN stopnjeval ukrepe in sprejemal vedno nove resolucije, s katerimi je hotel odpraviti trpljenje zatiranega ljudstva. Tudi neuvrščene države so nastopile proti zatiralnemu režimo v Pretorii. Že na prvi konferenci v Beogradu leta 1961 so obsodili Južno Afriko. Na vseh nadaljnjih konferencah so se te obsodbe stopnjevale in sprejemali so vedno ostrejše ukrepe. V osemdesetih pa je apartheid začel doživljati reforme. Leta 1989 je postal novi predsednik Južne Afrike Frederik de Klerk, ki je začele odpravljati apartheida. Skupaj z Nelsonom Mandelo sta oblikovala novo nerasistično Južno Afriko in Mandela je na koncu postal prvi temnopolti predsednik Južne Afrike.
Keywords: Južna Afrika, apartheid, zakoni, OZN, neuvrščene države, pogajanja, nemiri
Published in DKUM: 12.07.2013; Views: 4501; Downloads: 495
Full text (737,69 KB) |
