1. Pravni in etični vidiki varne transfuzijske dejavnosti : magistrsko deloKatja Motaln, 2023, master's thesis Abstract: Kri je najdragocenejše darilo, ki ga človek lahko da sočloveku in je dar življenja. Odločitev za darovanje krvi lahko reši bodisi eno bodisi več življenj. Kri je potrebna za reševanje. V nekaterih primerih pa služi za vzdrževanje življenj tistih z zdravstvenimi težavami. Darovalci, ki redno darujejo, skrbijo za stabilno preskrbo s krvjo. Staranje prebivalstva predstavlja veliko težavo, saj je zaradi tega zagotavljanje krvi oteženo, predvsem zaradi pomanjkanja krvodajalcev. Na področju transfuzijske medicine osrednjo problematiko predstavlja odklanjanje transfuzije zaradi verskega prepričanja. Ravno to je področje, ki sproža razna etična, moralna in tudi pravna vprašanja v zdravstvenih ustanovah. Zdravniki se vsakodnevno srečujejo s številnimi etičnimi vprašanji, kot je zavračanje transfuzije krvi iz verskih razlogov, vendar ima vsak duševno sposoben posameznik absolutno moralno in zakonsko pravico zavrniti transfuzijo. Zdravnikov osebni odnos do življenja, bolezni in zdravja je odločilnega pomena pri opravljanju njegovega strokovnega dela. Ob stiku z bolniki in posledično njihovimi problemi se pogosto sprašuje, kako bi sam odreagiral v podobnih situacijah. Zdravniki so se v preteklosti ravnali po smernicah, ki so na prvo mesto postavljali ohranitev pacientovega življenja in tako niso imeli nobenih težav zaradi etičnih dilem. V zadnjem času pa vedno bolj v ospredje prihaja pacientova pravica do samoodločbe. Spoštovanje pacientove samoodločbe je osrednje etično načelo zdravstvene oskrbe. Vsak posameznik ima pravico samostojno odločati o svojem zdravju, tudi če se nekaterim osebam te odločitve zdijo nerazumljive. Vse to so razlogi, zakaj se zdravniki pri svojem delu srečujejo s številnimi težavami pri sprejemanju etičnih vrednot, čeprav so te vrednote v nasprotju z medicinsko etiko. Spoštovanje pacientove avtonomije kot tudi zakonskih pravic zahteva pridobitev informirane privolitve pred vsakim medicinskim posegom. Zadevna dokumentacija ščiti tako pravico pacienta do odločanja o lastnem zdravstvenem varstvu kot poklicno prakso zdravstvenih delavcev.
Keywords: Transfuzija, darovanje krvi, Jehovove priče, pravica do samoodločbe, ugovor vesti, strokovna napaka.
Published in DKUM: 05.06.2023; Views: 767; Downloads: 195
 Full text (1,10 MB) |
2. PRIMERJAVA IZRAŽANJA VERSKIH VSEBIN V SLOVENSKIH IN INDIJSKIH OSNOVNIH ŠOLAHUrška Grenko, 2011, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali problematiko izražanja verskih čustev v indijskih in slovenskih osnovnih šolah. V raziskavo smo v obeh omenjenih državah vključili otroke osnovnih šol, ki pripadajo štirim različnim verskim skupinam. Te skupine so: hinduizem, islam, Jehovove priče in rimskokatoliška cerkev.
Keywords: Slovenija, Indija, verska čustva, pravice, diskriminacija, hinduizem, islam, Jehovove priče, rimskokatoliška cerkev
Published in DKUM: 27.06.2011; Views: 3196; Downloads: 197 (1 vote)
Full text (923,21 KB) |
3. PRAVICA PACIENTA DO SAMOODLOČANJA S POUDARKOM NA VNAPREJ IZRAŽENI VOLJISuzana Babić, 2010, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je obravnavana pravica pacienta do samoodločanja s poudarkom na vnaprej izraženi volji.
V preteklosti med zdravnikom in pacientom ni bilo prave komunikacije, pacient je v tem odnosu imel vlogo pasivnega udeleženca. Bil objekt zdravljenja, zdravnik pa vsemogočni bog v beli halji, ki je zanemarjal voljo in želje pacienta. Glavno vodilo pri medicinskih posegih in zdravstveni oskrbi je bilo načelo zdravje je najvišji zakon (salus aegroti suprema lex), ki ga je danes zamenjalo načelo pacientova volja je najvišji zakon (voluntas aegroti suprema lex). Pravica pacienta do samoodločanja vključuje pravico do obveščenosti in sodelovanja, pravico do samostojnega odločanja o zdravljenju in pravico do upoštevanja vnaprej izražene volje. Predpogoj, da se pacient lahko pravilno odloči, je zdravnikova obveznost, da opravi pojasnilno dolžnost. Na podlagi pridobljenih informacij, se pacient lahko odloči ali bo v medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo privolil, ali pa jo bo zavrnil. Pacient lahko izrazi tudi vnaprejšnjo izjavo volje za primere, ko ne bo sposoben odločanja o sebi. Za veljavnost vnaprej izražene volje morajo biti kumulativno izpolnjeni strogi zakonski pogoji. V grobem je predstavljena tudi nemška in avstrijska pravna ureditev vnaprej izražene volje. V povezavi z obravnavano temo se pojavljajo aktualne razprave, ki se tičejo evtanazije ter Jehovovih prič in transfuzije krvi, o čemer je govora na koncu diplomskega dela.
Keywords: pacient, pravice pacienta, samoodločba pacienta, pojasnilna dolžnost, informirana privolitev, informirana zavrnitev, vnaprej izražena volja, evtanazija, Jehovove priče.
Published in DKUM: 02.04.2010; Views: 6067; Downloads: 1265
Full text (1,01 MB) |
4. IZRAŽANJE VERSKE SVOBODE JEHOVOVIH PRIČ PRI BREZKRVNEM ZDRAVLJENJUMatjaž Senica, 2009, undergraduate thesis Abstract: Pravica do verske svobode in lastnega prepričanja je ena izmed najbolj temeljnih človekovih pravic, na kateri temeljijo vse ostale pravice. Eno od mnogih področij, kjer jo pacienti izvršujejo, je področje izbire načina zdravljenja oziroma medicinske oskrbe. Med pacienti obstaja skupina vernikov, ki zavračajo transfuzije krvi, namesto tega pa zahtevajo zdravljenje z razpoložljivimi brezkrvnimi nadomestki, ki so v sodobni medicini postali že nekaj povsem običajnega. S tem pa se ti pacienti izognejo tudi mnogim zdravstvenim zapletom, ki so povezani s transfuzijami krvi. Ti pacienti so Jehovove priče, ki svoje versko prepričanje o vzdrževanju krvi utemeljujejo s Svetim pismom. Danes jim to pravico priznavajo številne mednarodne pogodbe, nacionalne ustave in zakoni, ki temeljijo na pravici do samoodločbe oziroma avtonomiji pacienta. Ta pacientova pravica vsebuje dolžnost zdravnika, da pred določeno medicinsko oskrbo skrbno izvede pojasnilno dolžnost, ki predstavlja podlago za veljavno privolitev ali zavrnitev zdravljenja pacienta. Jehovove priče kot pacienti in kot starši, kadar odločajo o zdravljenju svojih otrok, namesto zdravljenja s transfuzijami krvi, utemeljeno zaupajo v brezkrvne alternative, ki zanje predstavljajo največjo pacientovo korist. Ker svoje verovanje in življenje skladno s tem razumejo kot odgovornost pred Stvarnikom Jehovom, takšnega načina zdravljenja ne prepuščajo naključju niti v morebitnih prihodnjih nepredvidljivih dogodkih. Zato pri sebi nosijo dokument Trajno pooblastilo, s katerim prepovedujejo zdravljenje s transfuzijami krvi, v primerih, ko o sebi ne bi bili sposobni sami odločati. Nadalje to pooblastilo opravičuje pooblaščenca, katere načine zdravljenja sme sprejeti in katere mora v pacientovem imenu zavrniti. Čeprav zavračanje krvi teh pacientov temelji na njihovem razumevanju Biblije, pa sodobna medicinska odkritja kažejo, da je takšno ravnanje utemeljeno tudi z zdravstvenega vidika. Mnogi zdravniki so na brezkrvne alternative že pričeli gledati kot na »zlati standard« medicinske oskrbe. Številna sodišča po vsem svetu Jehovovim pričam omogočajo izvrševanje njihove pravice do samoodločbe, zaradi česar to ni le mrtva črka na papirju, ampak pravno utemeljena praksa.
Keywords: Jehovove priče, verska svoboda, Biblija, transfuzija krvi, samoodločba pacienta, pojasnilna dolžnost, zavestna privolitev, vnaprej izražena volja, medicinske tveganja krvnih transfuzij, brezkrvne alternative.
Published in DKUM: 02.02.2010; Views: 5876; Downloads: 991 (1 vote)
Full text (4,01 MB) |
5. DODELITEV OTROKA V PRIMERU RAZVEZE IZ VERSKIH RAZLOGOVMarta Jarc, 2009, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi obravnavam razvezo zakonske zveze. Osredotočila sem se na specifično področje, in sicer, ko do razveze pride iz verskih razlogov.
Dva posameznika se poročita, si ustvarita družino, nato pa se zgodi, da en zakonec spremeni svoje versko prepričanje. To lahko drugega zakonca zelo vznemiri. Stvari lahko pripelje celo tako daleč, da se razvežeta. Tu nastopi problem, v kateri veri se bo vzgajalo otroke. Zakonec, ki je sprejel novo vero, želi otroke vključiti v bogoslužja, drugi zakonec pa se s tem ne strinja. Morda celo zahteva skrbništvo nad otroki. Načeloma je odločitev o verski vzgoji otrok stvar staršev. Kadar pa se ne moreta sporazumeti o tej zadevi, mora vmes poseči sodišče. Tako so sodniki tisti, ki morajo odločiti o tem, kaj je najboljše za otroke, ali bo otrokom dvojna verska vzgoja škodovala.
Praksa je pokazala, da dvojna verska vzgoja otrokom ne škodi. Otrok namreč tako dobi možnost, da se seznani z dvema religijama in se na koncu sam odloči, kateri bo pripadal, če sploh kateri.
Sodišče poseže tudi takrat, če ugotovi, da je otrok zaradi novega verskega prepričanja starša ogrožen.
V naši Ustavi je določeno, da imajo starši pravico, v skladu s svojim prepričanjem, otrokom zagotavljati versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ter prepričanja. To pravico pa najdemo tudi v mednarodnih konvencijah: Evropski konvenciji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah.
Keywords: Zakonska zveza, razveza zakonske zveze iz verskih razlogov, dobro otroka, verska vzgoja otroka, Jehovove priče, religija
Published in DKUM: 14.01.2010; Views: 3631; Downloads: 291 (1 vote)
Full text (433,48 KB) |
6. Preganjanje Jehovovih prič na Slovenskem v času komunizmaMaja Varga, 2009, undergraduate thesis Abstract: Jehovove priče so ljudem znane po vsem svetu. Njihovo oznanjevanje in način čaščenja najdemo v vseh nacionalnih in rasnih skupinah, med mladimi in starejšimi, v vseh ekonomskih in izobrazbenih nivojih človeške družbe. Njihova gorečnost za oznanjevanje Božjega kraljestva je naredila vtis na mnoge ljudi, celo kritike. Se ne vmešavajo v politiko, a vendar zelo spoštujejo oblasti. Ljubezen, ki jo imajo med seboj in do drugih, navdaja ljudi z željo, da bi bilo več takšnih ljudi na zemlji
Kljub temu se mnogi vprašujejo: »Kdo so pravzaprav Jehovove priče?«, »Zakaj so ljudi, ki so znani po poštenosti in vdanosti, oblasti preganjale?«
V svoji diplomski nalogi z naslovom PREGANJANJE JEHOVOVIH PRIČ NA SLOVENSKEM V ČASU KOMUNIZMA sem v prvem delu najprej predstavila Jehovove priče in njihovo verovanje, njihov razvoj v svetu ter razvoj na Slovenskem. V tem sklopu naloge sem prav tako predstavila politične razmere v Sloveniji po letu 1945.
V drugem delu naloge obravnavam preganjanje Jehovovih prič pod komunističnim režimom, največjo pozornost pa sem usmerila na preganjanje v kasnejšem obdobju, po letu 1975, ko je komunistična oblast kršila človeške pravice, zapisane v Deklaraciji človekovih pravic. Pri mnogih Jehovovih pričah so bile kratene človekove pravice, s tem da so jih obsojali na zaporne kazni zaradi njihovega verskega prepričanja, ker niso hoteli odslužiti vojaškega roka ali pa se udeležiti orožnih vaj.
Skozi intervjuje preganjancev sem predstavila njihove zgodbe in preizkušnje, ki so jih tisti čas zaradi ugovora vesti doživljali. Predstavila sem tudi Ustavo in ugovor vesti ter pobude civilnega služenja vojske s strani mirovnih gibanj, ki so bila po letu 1980 še posebej aktivna.
Številne komentarje in novice, ki sem jih uporabila glede preganjanja Jehovovih prič zaradi odklanjanja orožja in uniforme, neodzivanja vpoklicu v vojsko ter odklanjanja služenja vojaškega roka, pobude in razprave o civilnem služenju vojaškega roka, o Ustavi in ugovoru vesti, sem našla v časniku Večer in Delo ter informativnem tedniku Dela Teleks . Največ novic in komentarjev pa sem našla v reviji Mladina , nekaj v 7D ter tudi v Dnevniku .
Pregledala sem fond AS 1444 Republiškega senata za prekrške, škatla 1 -26. Iskala sem prekrške Jehovovih prič v zgodnjih obdobjih od leta 1952 dalje, vendar žal nisem našla ničesar. Ravno v tistem času so del arhiva obnavljali in ga selili, zato je bilo delo oteženo. V zgodovinskem arhivu Ljubljana sem pregledala fond K in II škatlo 14, ki je vsebovala nekaj dokumentov vojaškega sodišča od leta 1948 do leta 1979. Tudi med njimi nisem našla ničesar.
Keywords: Jehovove priče, komunistični režim, preganjanje, človeške pravice, civilno služenje, odškodnina, ugovor vesti
Published in DKUM: 25.11.2009; Views: 3857; Downloads: 476 (1 vote)
Full text (3,32 MB) |
