| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 50
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
PRIMERJALNA ANALIZA POSLOVNIH KULTUR NEMČIJE IN JAPONSKE
Petra Pajek, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Poslovna kultura predstavlja pomemben dejavnik po celem svetu. Poznavanje poslovne kulture je zelo pomembno, posebej za tista podjetja, ki vstopajo na tuji trg. V našem primeru sta to Nemčija in Japonska. Na poslovno kulturo vplivajo družbena struktura, jezik, religija, vrednote in prepričanja, materialna kultura in estetika. Nemci so znani po tem, da so delovni in natančni. Zelo cenijo točnost. Komunicirajo odprto in odkrito. Najraje imajo, da z njimi vzpostavimo čim več pisne komunikacije. Radi načrtujejo in se strogo držijo sestankov. Pozdravljajo se s stiskom roke, vendar velja, da ženska prva ponudi roko. Imenovanje po imensko uporabljajo samo med dolgoletnimi prijatelji. Moški in ženske so v službi oblečeni v formalna in konservativna oblačila. Japonci govorijo počasi in komunicirajo neverbalno. Velik poudarek dajejo na točnost. Pozdravljajo se s tradicionalnim poklonom ali s stiskom roke. Na Japonskem se običajno ne uporabljajo imena, ampak jih naslavljajo s priimki. Moški in ženske so običajno oblečeni v konservativna oblačila. Imajo pa tudi tradicionalno obleko, ki se imenuje kimono. Pogosteje jo oblečejo ženske za svečane priložnosti.
Keywords: poslovna kultura, komunikacija, modeli medkulturnih razlik, Nemčija, Japonska
Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 0; Downloads: 7
.pdf Full text (812,07 KB)

2.
Organizirana kriminaliteta na Japonskem : magistrsko delo
Blaž Bohinc, 2024, master's thesis

Abstract: V tem magistrskem delu analiziramo področje organiziranega kriminal na Japonskem, z večjim poudarkom na posebni obliki te kriminalitete, ki je specifična za to državo in se imenuje jakuza. Gre za posamezne skupine, ki so se začele razvijati v 17. stoletju in so vrhunec svoje moči dosegle v drugi polovici 20. stoletja, kjer je bilo njihov vpliv mogoče čutiti skozi celotno japonsko družbo, kar pomeni tudi v samem političnem vrhu države in v tudi globoko v ekonomskih sferah japonske družbe. Vse to je pomenilo, da so te skupine na določni točki moderne japonske zgodovine, v tej državi imele izjemno velik političen vpliv in družbeno moč ter so hkrati razpolagale z izjemno obsežnimi finančnimi sredstvi. Prav tako so te skupine, zaradi določenih potekov dogodkov skozi njihov zgodovinski razvoj, v japonski družbi uživale poseben ugled in prepričanje, da je njihova prisotnost v tej družbi nujno potrebna za njeno nemoteno delovanje. Vendar je med sedemdesetimi in devetdesetimi leti prejšnjega stoletja prišlo do popolnega zasuka v takšnem razmišljanju s strani širše japonske populacije, kar je bila posledica določenih dogodkov, ki so tudi opisani v tem zaključnem delu. V povezavi s tem, prav tako raziščemo načine s katerimi se je japonska država začela spopadati s to problematiko in skušamo oceniti njihovo učinkovitost. Za potrebe te magistrske naloge tudi analiziramo glavna področja, na katerih so aktivne skupine organiziranega kriminala na Japonskem ter njihovo delovanje na mednarodnem področju in stanje teh skupin v današnjem času. V zadnjem delu te naloge tudi preučimo delovanje medijev v povezavi z organiziranim kriminalom na japonskem, kjer predstavimo večplastno vlogo, ki so jo mediji sprva igrali pri ustvarjanju pozitivne podobe skupin jakuz v japonski družbi. Prav tako analiziramo vlogo medijev v kasnejšem obdobju, kjer so le-te igrali pomembno vlogo pri razkritju dejanskega stanja organiziranega kriminala v državi in posledično pri spremembi pogleda na to tematiko s stani japonske javnosti.
Keywords: organizirana kriminaliteta, jakuza, Japonska, magistrska dela
Published in DKUM: 14.10.2024; Views: 0; Downloads: 30
.pdf Full text (2,80 MB)

3.
Primerjava poslovnih pogajanj v Sloveniji in na Japonskem s študijo primera
Eva Gerold, 2023, master's thesis

Abstract: Vsak izmed nas je že slišal za besedo pogajanja. Vendar se večina sploh ne zaveda, za kako zahteven proces gre. Veljajo za eno izmed najbolj zapletenih oblik komuniciranja, pri kateri sodelujeta vsaj dve ali več strani. Gre namreč za proces iskanja skupnih interesov, sporazumov in dogovorov, s katerimi bi vse vpletene strani od pogajanj imele čim večji izkupiček. S pogajanji smo se srečali prav vsi. Kot otroci, ko smo starše skušali prepričati, da nam dovolijo sladkarijo ali ko smo na tržnici barantali za ceno zelenjave. Pogajanja se torej dogajajo v zasebnem in tudi poslovnem življenju, kjer smo se lahko znašli v situaciji, ko smo želeli nadrejenega prepričati za višjo plačo. Vendar so pogajanja vse prej kot enostavna. Še posebej zapletena pa so pogajanja v medkulturnem okolju. Ko se srečamo s tujimi poslovneži, nas lahko presneti, kako različna kultura, navade in običaji vplivajo na obnašanje ljudi pri poslovanju. S poznavanjem le-teh se pri poslovanju lahko izognemo morebitnim neprijetnim situacijam in nesoglasjem. Najprej smo definirali, kaj so poslovna pogajanja ter kako potekajo. Pri tem smo predstavili faze pogajanj in kako poteka podpis sporazuma. Zanimalo nas je, kdo je poslovni pogajalec in kakšne so njegove lastnosti. Predstavili smo tudi različne pogajalske stile, taktike in strategije pogajanj, ki jih lahko uporabimo. V naslednjem poglavju smo opredeli poslovna pogajanja v medkulturnem okolju, pri čemer smo ugotovili, da ljudje v današnjem času vedno več potujejo in obiskujejo lokacije, ki so bolj oddaljene, kot smo bili navajeni v preteklosti. Prav zato so mednarodni posli postali nekaj vsakdanjega. Opredelimo jiih lahko na enak način kot pogajanja. Razlikujejo se le v tem, da so pri mednarodnih pogajanjih stranke različnih narodnosti. V drugem delu smo predstavili Japonsko, ki velja za precej drugačno. Ugotovili smo, da gre za otroško državo, z glavnim mestom Tokio. Predstavili smo navade, običaje in kulturo Japonske. Posebej smo se posvetili pogajanjem na Japonskem, kjer smo opredelili značilnosti pogajanj ter kako pri njih potekajo poslovni sestanki. Ugotovili smo, da so Japonci precej zaprti ljudje, ki ne marajo izkazovati svojih občutkov v javnosti. Zelo spoštujejo hierarhijo v podjetju in so zelo skupinsko usmerjeni. Njihove navade in običaji pri poslovanju pa so precej drugačni od evropskih, zato je pred poslovnimi srečanji z njimi pomembno, da jih dobro preučimo. Zanimalo nas je tudi, kakšen je položaj žensk na poslovnem področju, pri čemer smo ugotovili, da so še vedno precej manj cenjene kot moški. Da bi njihovo poslovanje še bolje preučili, smo v nadaljevanju opravili intervju s poslovnežem Simonom Kupljenom, ki je zaposlen pri podjetju Sandvik. Gre za visokotehnološko podjetje, ki izdeluje orodje in opremo za pomoč pri rudarjenju in infrastrukturah. Pri svojem delu pa poslujejo tudi z Japonci. V tretjem delu smo podrobneje predstavili Slovenijo. Prav tako smo opredeli njene osnovne značilnosti. Torej gre za evropsko državo z glavnim mestom v Ljubljani. Podrobneje smo spoznali navade, običaje in kulturo prebivalcev. Zanimalo nas je tudi poslovanje in pogajanja v Sloveniji. Zato smo tudi tukaj preučevali, kako potekajo začetni kontakti in sestanki, na kakšen način komunicirajo, kaj je ključnega pomena pri pogajanjih in kako se poslovanje po navadi zaključi. Ugotovili smo, da so slovenski poslovneži predvsem individualisti, da se na poslovna pogajanja po navadi ne pripravijo tako dobro, kot bi bilo potrebno. V poslih pa je opaziti vedno več žensk, tudi na vodilnih položajih. Zanimalo nas je, kako potekajo poslovna pogajanja med slovenskimi poslovneži. Zato smo se odločili za intervju z Jernejem Okrogelnikom, ki je vodja nabave in prodaje v podjetju Okrogelnik d.o.o. Gre za podjetje, ki se ukvarja s prodaja elektro in gradbenega materiala v poslovalnici v Radljah ob Dravi. Predstavil nam je, kako se v njihovem podjetju pogajajo z drugimi slovenskimi podjetji.
Keywords: Mednarodno poslovanje, poslovna pogajanja, pogajalski proces, poslovni pogajalec, taktike pogajanj, Japonska, Slovenija, kultura.
Published in DKUM: 26.10.2023; Views: 384; Downloads: 89
.pdf Full text (1,73 MB)

4.
Vpliv spolnih stereotipov na vlogo žensk v medkulturnih poslovnih pogajanjih
Neva Florjančič, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Kljub ogromnemu družbenemu napredku so v današnjem času še vedno prisotni spolni stereotipi, ki posegajo na vsa področja našega osebnega življenja. Spolni stereotipi se v večini oblikujejo na podlagi tradicionalnih norm, kar posledično vpliva na vedenje, pričakovanja in vloge, povezane s spolom. V veliki meri so še vedno prisotni v poslovnem svetu, kjer so jim že dolgo časa podvržene predvsem ženske. V poslovnem okolju se srečujemo s situacijami, ki zahtevajo učinkovito reševanje konfliktov, doseganje sporazumov in uresničevanje ciljev, zaradi česar pogajanja postajajo ključna komunikacijska orodja za številna podjetja. V procese pogajanj pa pogosto nezavedno vpletamo prav tako spolne stereotipe, ki oblikujejo napačno percepcijo vlog in avtoritete ter vplivajo na vedenja udeležencev. Posledično se predvsem ženske pogajalke soočajo s preziranjem, podcenjevanjem njihovih kompetenc, pomanjkanjem enakih možnosti in dokazovanjem svoje usposobljenosti. Ker je razumevanje vpliva teh stereotipov ključno za razvoj potrebnih ukrepov in strategij, ki bi spodbujali enakost med spoloma in izboljšali položaj ženskih pogajalk, smo se odločili v diplomskem delu raziskovati, kaj so pogajanja ter kako potekajo in kaj so spolni stereotipi ter njihov vpliv na proces pogajanj. Osredotočili smo se na tri države, Švedsko, Japonsko in Slovenijo ter podrobneje analizirali njihovo kulturo, poslovni bonton, poslovne običaje, pogajanja ter položaj žensk v poslovnem svetu. Navedenemu je sledila primerjava ženskih pogajalk v omenjenih državah. Zastavili smo si še štiri raziskovalna vprašanja, s katerimi smo si prizadevali izvedeti ali imajo ženske na Švedskem močno vlogo v pogajanjih ali so na Japonskem prisotne razlike med moškimi in ženskimi pogajalci ter ali so ženske v Sloveniji zapostavljene v procesu pogajanj in ali se razlikujejo verbalna ter neverbalna komunikacija, pogajalske taktike in cilji žensk v teh treh državah. Ugotovili smo, da spolni stereotipi negativno vplivajo na ženske v pogajanjih. Na podlagi stereotipov se od njih pričakuje, da bodo kooperativne, prijazne in sočutne ter da se ne bodo samopromovirale, kar pa za njih predstavlja oviro. Če se ženske pogajalke ne držijo pripisanega stereotipnega vedenja, jih doletijo razne posledice v karieri. Pri primerjavi ženskih pogajalk, smo največjo razliko med državami opazili pri vlogi žensk v pogajalski skupini, kjer ženske na Švedskem zavzemajo močno vlogo, zaradi nizke prisotnosti stereotipov, na Japonskem ženske redko sodelujejo v pogajanjih, saj je tam prisotna patriarhalna mentaliteta, v Sloveniji pa imajo ženske bolj sodelovalno vlogo, zaradi še vedno navzočih nekaterih razlik med spoloma. Vse ženske uporabljajo spoštljive govorne vzorce, so potrpežljive, emotivne in posredne ter se morajo držati predpisanega neverbalnega vedenja kulture države. Poslužujejo se empatičnih in sodelovalnih pogajalskih taktik in se zavzemajo za dolgoročne odnose, doseganje dolgoročnih koristi ter so naklonjene sodelovanju in sklepanju kompromisov.
Keywords: Pogajanja, spolni stereotipi, ženske, Švedska, Japonska, Slovenija
Published in DKUM: 09.10.2023; Views: 368; Downloads: 71
.pdf Full text (976,20 KB)

5.
Poslovna etika managementa: primerjava med slovenskimi in japonskimi podjetji
Sara Breznik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo se posvetili primerjavi poslovne etičnosti managerjev v Sloveniji v primerjavi z managerji na Japonskem. Izbira držav za primerjavo sicer izpostavlja njune določene lastnosti na zelo kontrasten način, neizbežne pa so tudi podobnosti med njima. Spoznavanje razvoja etičnosti različnih gospodarstev in seznanjanje s tem je tematika, ki ima v sodobnem svetu vedno večji pomen, in je področje, kjer sta nadgrajevanje znanja in izkušenj ključnega pomena za dolgotrajen obstoj tako podjetij kot države. Uspeh gospo-darske rasti pri tem ne izhaja toliko iz posnemanja aktivnosti ter lastnosti uspešne konku-rence, temveč temelji na razumevanju njenega samega nastanka in razvoja. Iz tega razlo-ga smo v nalogi izpostavili zunanje ter notranje dejavnike, ki v veliki meri vplivajo na etično odločanje. Izhajamo iz dejstva, da se gospodarsko upravljanje od države do države razlikuje, kot se posledično razlikujejo tudi etične aktivnosti in razsojanje. Razlikujemo se namreč v naših dejanjih ter pridobljenih naukih, ki so posledica zgodovine, geografije in politike lastne države in sveta ter ki oblikujejo naše kulturno, filozofsko in psihološko sta-nje in vedenje. Prav tako pa nas lahko na podlagi razumevanja te razlike tudi združujejo. Za boljše razumevanje samega koncepta poslovne etike smo teoretizirali izhodišča, ki so opisana na začetku diplomske naloge. Nadaljnje zajema osrednji del naloge opis ter opre-delitev zunanjih ter notranjih dejavnikov, ki vplivajo na etično odločanje slovenskega in japonskega managementa. Pri tem izhajamo iz medsebojnega vpliva in povezave med zu-nanjimi in posledično notranjimi dejavniki obeh držav, kar nakazuje na nenehno spremi-njanje ter prilagajanje med njimi. V tretjem delu naloge obravnavamo na podlagi teore-tične raziskave pridobljene informacije ter znanje in jih vključimo v analizno primerjavo, katere cilj je ugotoviti, kakšna je razlika med dejavniki in na kakšen način ti vplivajo na etično odločanje pri slovenskih ter japonskih managerjih. Iz opažanj je razvidna povezava med močnejšimi vrednotami in tradicijo ter načinom etičnega odločanja. Obravnavo za-ključujemo s temeljnimi ugotovitvami in predlogi, ki bi po našem mnenju lahko izboljšali integriteto etične dovzetnosti s strani slovenskega managementa, ter odprtimi problemi, s katerimi smo se seznanili tekom ustvarjanja diplomske naloge.
Keywords: Slovenija, Japonska, poslovna etika, management
Published in DKUM: 05.01.2023; Views: 893; Downloads: 182
.pdf Full text (1,21 MB)

6.
Stil vodenja, poslovno komuniciranje in običaji na Japonskem in v Sloveniji
Magdalene Palushaj, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo opisali razlikovanje med slovensko in japonsko kulturo in običaji na področju vodenja podjetij, komuniciranja in poslovnih običajih. Izpostavimo lahko kar nekaj značilnosti, po katerih se Japonska in Slovenija pomembno razlikujeta, npr. po kulturi in vrednotah. Zato v Sloveniji vodijo podjetniki svoja podjetja na drugačen način, kot na Japonskem. Pomembno je, da so vsa podjetja po svetu, predvsem pa slovenska podjetja, seznanjena s tem, kako ključnega pomena je poznavanje ostalih kultur pri poslovanju, saj se tako lahko izognemo neprijetnim situacijam. V začetku diplomskega dela smo se usmerili v spoznavanje osnovnih pojmov vodenja, komuniciranja in poslovnih običajev ter njihovih pomembnosti. Osrednji del diplomskega dela temelji na opredeljevanju osnovnih značilnosti Japonske in Slovenije. Najprej sta posamezno predstavljeni obe državi, kasneje sledi predstavitev stilov vodenja, načinov vodenja, nekaj podatkov je namenjenih tudi odnosom med sodelavci, vodji, poslovnimi običaji, kot so oblačila, darila, sestanki, rokovanje, itd. Dotaknemo se tudi značilnosti skupinskega dela v obeh izbranih državah. Opisana je komunikacija v Sloveniji in na Japonskem. V tretjem delu diplomskega dela smo se na podlagi primerjav odločili prikazati razlike med Japonsko in Slovenijo. Iz primerjav je razvidno, da morda res ne bi bilo slabo, če bi pred sodelovanjem bili seznanjeni z drugačnim delovanjem držav, s katerimi delamo. Za Slovenijo bi lahko rekli, da je bolj individualistična, to pomeni, da postavlja posameznika v ospredje in njegovi interesi tako prevladajo nad skupino. Medtem ko je za Japonsko znano, da je precej kolektivistična država, je skupinsko usmerjena, kar pomeni, da odločitve raje sprejemajo kot neka homogena skupina. Vodenje se na vzhodu v primerjavi s Slovenijo pomembno razlikuje. Dotaknemo se poslovnih običajev, ki se vidno razlikujejo od naših. V Sloveniji imamo bolj blage poslovne običaje, na Japonskem se striktno držijo predpisanih poslovnih navad in so zelo užaljeni, če le-ti niso upoštevani. Nazadnje smo opisali tudi predlog za prakso, ki bi mnogim slovenskim podjetjem pomagal k uspešnejšemu poslovanju. Izpostavili smo določene predloge, kot so razni tečaji, izobraževanja, obisk podjetij v tujih državah in prav tako pojasnili, zakaj je pomembno poznavanje kulture za poslovanje s tujimi državami. V sklepu smo opisali naše temeljne ugotovitve in odprte probleme, na katere smo skozi diplomsko delo naleteli.
Keywords: Japonska, Slovenija, stil vodenja, komuniciranje, poslovni običaji
Published in DKUM: 15.10.2021; Views: 1286; Downloads: 359
.pdf Full text (1016,50 KB)

7.
Analiza mednarodne distribucije japonskih avtomobilov
Tomaž Slemenšek, 2020, master's thesis

Abstract: V današnjem svetu se srečujemo s hitrim razvojem novih tehnologij kot tudi postopkov za čim učinkovitejše potovanje dobrin znotraj podjetij in zunaj njih. Distribucija je del logistike in logističnega procesa, ki sledi prodaji proizvedenih dobrin. Distribucija se v mednarodnem okolju vedno hitreje izvaja preko iskanja najprimernejših kanalov in sredstev za doseganje cilja. Tukaj ugotavljamo najpomembnejše skupine prevoza in primerjamo, kateri način je najbolj primeren za prevoz proizvedenih dobrin glede na tip dobrine, dolžino prevoza in strošek prevoza. Del našega dela je bila opredelitev pojma avtomobilske industrije kot tudi predstaviti državo distributerko, to je Japonska. Japonska je tretje največje gospodarstvo na svetu, poznana je kot zelo tehnološko razvita država z bogato kulturo in zgodovino. Na Japonskem je avtomobilska industrija močno razvita, ima veliko mednarodnih podjetij, ki nastopajo na trgu avtomobilov, ti pa ne le izvažajo svojih proizvodov, ampak jih tudi proizvajajo na različnih regionalnih trgih. V tem magistrskem delu smo s pomočjo analize podatkov, ki smo jih pridobili iz knjižnih in internetnih virov, opredelili logistiko, avtomobilsko industrijo, predstavili Japonsko in njene gospodarske značilnosti, japonsko avtomobilsko industrijo ter nazadnje prikazali distribucijo japonskih vozil po svetu s številkami.
Keywords: Japonska, logistika, distribucija, mednarodna menjava, avtomobilska industrija, mednarodna distribucija, gospodarska gibanja
Published in DKUM: 10.12.2020; Views: 1183; Downloads: 148
.pdf Full text (1,29 MB)

8.
Razlike med moškim in ženskim stilom vodenja v različnih kulturah
Tinkara Hren, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Ljudje živimo v času nenehnih sprememb, ki rušijo stereotipe o ženskem in moškem spolu. Še pred nekaj desetletji so vodilne položaje zavzemali v veliki večini le moški, saj so bili dolgo časa definirani s pojmi, kot so moč in ugled. Danes je v podjetjih na najvišjem mestu hierarhije mogoče opaziti tudi ženske, ki so po mnenju mnogih avtorjev zaradi različnih osebnostnih značilnosti in delovnih izkušenj razvile drugačen, lasten stil vodenja, v primerjavi z moškim stilom vodenja. Čeprav se na prvi poglej ne zdi tako, ima pri vodenju zelo pomembno vlogo tudi kultura. Njeno nepoznavanje pa je razlog, da imajo tuja podjetja pogosto napačen pristop, saj veliko norm, ki jih ena kultura sprejema za primerne, v drugi državi niso primerne. Kadar želimo predstaviti vedenje ljudi v poslovnem svetu, je torej potrebno upoštevati tudi kulturo. Cilj diplomskega dela je bil predstaviti, kakšne so razlike med moškim in ženskim stilom vodenja in kako na to vpliva kultura, v kateri podjetje deluje in posluje. Naš namen je bil izbrati tri različne kulture, jih med sabo primerjati in predstaviti razlike med spoloma na vodilnih položajih v slovenski, japonski in švedski kulturi. V začetku diplomske naloge smo preučevali stile vodenja in ugotavljali, katere so ključne značilnosti uspešnega vodje. Iskali smo lastnosti, ki jih pripisujemo moškemu stilu vodenja, in lastnosti, ki pripisujemo ženskemu ter predstavili ovire, s katerimi se srečujejo ženske na svoji poti pri ustvarjanju kariere. V nadaljevanju smo pojasnili pomen kulture pri vodenju, osredotočili pa smo se na tri izbrane kulture: slovensko, japonsko in švedsko. Predstavili smo kultura v omenjenih državah, kako poteka vodenje podjetij in kako dojemajo ženske na višjih položajih. Zbrali smo lastnosti moških in ženskih vodij ter prikazali razlike med njimi. Ob koncu diplomskega projekta smo prišli do ugotovitev, da razlike v vodenju med obema spoloma obstajajo. Tako moški kot tudi ženske si izberejo svoj način vodenja zaposlenih, vendar na vodilnih položajih še vedno prevladujejo moški in njihov stil vodenja. Kulture, ki smo jih preučevali, se med sabo pomembno razlikujejo, vsaka kultura pa je edinstvena. V diplomskem delu smo ugotovili, da se največje razlike opazijo pri dojemanju moških in ženskih vodij. Medtem ko Slovenija in Švedska zagovarjata enakost med spoloma, je Japonska še vedno precej tradicionalna na tem področju. Razumeti moramo, da nekaj, kar je za našo kulturo povsem običajno in vsakdanje, ima lahko za drugo kulturo čisto drug pomen. Ravno zato je pomembno, v primeru poslovanja z drugo državo, da te kulturne razlike tudi dovolj dobro poznamo.
Keywords: vodenje, stili vodenja, vodja, moški in ženski stil vodenja, kultura, Slovenija, Japonska, Švedska
Published in DKUM: 12.12.2019; Views: 1808; Downloads: 321
.pdf Full text (548,47 KB)

9.
Značilnosti japonskega izobraževalnega sistema v luči primerjave s slovenskim
Doris Sorgar, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo se odločili pod drobnogled postaviti japonski izobraževalni sistem, saj Japonska velja za izjemno razvito državo, njeni učenci pa na mednarodnih raziskavah znanja, kot sta PISA in TIMSS, dosegajo zelo visoke rezultate. Kot država je znana po svoji slogi, skupinski naravnanosti, akademski tekmovalnosti in nizki stopnji kriminala. V nalogi skušamo čim bolj celovito opisati japonski izobraževalni sistem in njegove posebnosti, ga do neke mere primerjati s slovenskim, ter se še posebej osredotočiti na tiste aspekte japonskega sistema, ki nimajo enačic v slovenskem izobraževalnem sistemu. Verjamemo, da te predstavljajo pomemben vir informacij, iz katerega lahko slovenski pedagogi potencialno črpamo.
Keywords: Japonska, japonski izobraževalni sistem, primerjalna analiza, mednarodna primerjava
Published in DKUM: 24.09.2019; Views: 1325; Downloads: 257
.pdf Full text (1,04 MB)

10.
Kreacije skozi prizmo japonske : diplomsko delo
Monika Kuharič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava modo na Japonskem in v Sloveniji. Predstavljeni so znani modni oblikovalci zadnjih let iz obeh držav in ulična moda na Japonskem ter v Sloveniji. Izvedena je primerjava modnih slogov obravnavanih oblikovalcev z namenom poiskati morebitne podobnosti ali razlike v državah s ciljem oblikovati kolekcijo oblačil, katere razvoj sloni na vtisih s potovanja po Japonski, njeni arhitekturi in naravi, ki jo obkroža. Kolekcija sestoji iz osmih modelov, namenjenih vsakodnevni nošnji, ob pravi kombinaciji oblačil in dodatkov pa tudi za svečane in/ali večerne priložnosti, ki so prikazane z izdelanim modelom iz kolekcije.
Keywords: modni oblikovalci, moda na Japonskem in v Sloveniji, japonska in slovenska ulična moda, konstrukcija oblačil
Published in DKUM: 18.09.2019; Views: 1616; Downloads: 120
.pdf Full text (5,74 MB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica