1. Trg dela mladih v SlovenijiPetra Zupan, 2017, master's thesis/paper Abstract: Mladi na trg dela večinoma vstopajo po končanem šolanju in z aktivnim iskanjem zaposlitve začnejo po dopolnjenem dvajsetem letu starosti. Ta vstop je izredno pomemben, saj dolgoročno vpliva na kariero posameznika.
V magistrski nalogi smo raziskovali trg dela mladih v Sloveniji. Predstavili smo teoretične osnove zaposlovanja in brezposelnosti, ki so ključne za razumevanje zaposljivosti iskalcev zaposlitve in problematike zaposlovanja mladih.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo proučili strokovno domačo in tujo literaturo s področja trga dela, zaposlovanja, brezposelnosti in psihosocialnega vidika brezposelnosti. Predstavili smo delovanje in vlogo Zavoda RS za zaposlovanje, kjer smo se osredotočili predvsem na programe vseživljenjske karierne orientacije, ki jih Zavod nudi mladim. Predstavili smo tudi program Jamstvo za mlade, katerega namen je čim hitrejša aktivacija mladih na trgu dela. Prikazana študija mladih na trgu dela v Sloveniji zajema podatke med letoma 2008 in 2016 kot so: gibanje števila brezposelnih mladih, delovna aktivnost mladih, stopnja brezposelnosti mladih, anketna brezposelnost mladih, razlog prijave, razlog odjave iz evidence brezposelnih, strukturne značilnosti mladih prijavljenih v evidenci Zavoda za zaposlovanje (spol, izobrazba, poklic, trajanje brezposelnosti, območna služba prijave, statistična regija stalnega bivališča), vključevanje mladih v programe Aktivne politike zaposlovanja, posredovanje mladih na prosta delovna mesta, ponudbe v okviru programa Jamstvo za mlade in zaposlovanje brezposelnih mladih.
Empirični del naloge je sestavljen iz analize, ki smo jo opravili s pomočjo statističnih podatkov, pridobljenih s strani Zavoda RS za zaposlovanje.
Vzorčne podatke smo analizirali s pomočjo programa SPSS. Testi hipotez so pokazali, da se trajanje brezposelnosti mladih ne razlikuje glede na spol, da se obseg delovnih izkušenj mladih razlikuje glede na najvišjo dokončano izobrazbo, da imajo največ delovnih izkušenj tisti mladi, ki imajo zaključeno poklicno izobrazbo, najmanj pa mladi z zaključeno terciarno izobrazbo. Potrdili smo hipotezo, da med obsegom delovnih izkušenj in starostjo brezposelnih mladih obstaja pozitivna povezanost. Prav tako lahko potrdimo, da obstajajo razlike v obsegu delovnih izkušenj mladih glede na spol. Magistrsko nalogo smo zaključili z uporabo metode časovnih vrst za napoved števila brezposelnih mladih za prve tri mesece leta 2017. Pri tem moramo poudariti, da pri izračunih nismo upoštevali sprememb stanja v gospodarstvu in družbi. Gre torej za napovedovanje števila brezposelnih mladih v prihodnjih mesecih zgolj na podlagi števila brezposelnih mladih v preteklih 12 letih.
Keywords: Brezposelnost, Mladi, Zavod RS za zaposlovanje, Vseživljenjska karierna orientacija, Jamstvo za mlade
Published in DKUM: 15.05.2017; Views: 4258; Downloads: 653
 Full text (1,91 MB) |
2. Shema Jamstvo za mlade v Republiki Sloveniji in zaposlovanje mladihMojca Inkret, 2016, master's thesis Abstract: Zaposlovanje mladih je izziv sodobne družbe. Brezposelnost med mladimi je tako na ravni EU, kot v RS zaskrbljujoča, še posebej med mladimi od 15. do 24. leta starosti. Države članice EU se z brezposelnostjo mladih soočajo vsaka na svoj način. Mladi se spoprijemajo z negotovostjo zaposlitve, težko se trajno povežejo s trgom dela. Na ravni EU je pomembna evropska strategija zaposlovanja, sprejeta leta 1997, katere cilji so celostna zaposlitev, kvaliteta in produktivnost dela, kohezija ter vključujoči trg dela. Tudi institucije EU iščejo rešitve za zmanjšanje visoke stopnje brezposelnosti med mladimi v EU. Svet ministrov EU je 22. aprila 2013 sprejel Priporočilo o vzpostavitvi jamstva za mladino, ki ga je junija istega leta potrdil Evropski svet. Priporočil je, da se vzpostavijo tako imenovane Sheme Jamstvo za mlade, s pomočjo katerih bi države članice EU vzpostavile mehanizme za izboljšanje zaposljivosti mladih na trgu dela v posamezni državi članici EU.
V okviru Jamstva za mlade bi države članice morale zagotoviti, da mladi, ki so stari manj kot 25 let, v štirih mesecih po zaključku šolanja ali izgubi zaposlitve lahko bodisi najdejo »kakovostno« zaposlitev, primerno njihovi izobrazbi, znanju in spretnostim ter izkušnjam, ali z vajeništvom, pripravništvom ali nadaljnjim izobraževanjem pridobijo izobrazbo, znanje in spretnosti ter izkušnje, s katerimi lahko v prihodnosti najdejo zaposlitev. Opredelitve kakšna je za mlade kakovostna zaposlitev ni, kljub dejstvu, da je pomen le-te poudarjen. Na to »pomanjkljivost« je opozorilo tudi Evropsko računsko sodišče in poudarilo, da je kakovostna ponudba tista ponudba, ki mlade brezposelne osebe trajno poveže s trgom dela.
V Republiki Sloveniji je vlada sprejela Jamstvo za mlade konec januarja leta 2014. Ukrepi znotraj Sheme Jamstvo za mlade so razdeljeni na štiri obdobja, v okviru katerih se izvajajo ukrepi APZ. Znotraj Sheme Jamstvo za mlade se izvaja tudi ukrep usposabljanje na delovnem mestu, kot ukrep iz 3. obdobja Sheme Jamstvo za mlade. Iz 4. obdobja znotraj Sheme Jamstvo za mlade so predvidena kot ukrep tudi javna dela, ki so normativno zadovoljivo urejena, je pa ukrep javnih del predviden za dolgotrajno brezposelne osebe. Primerjalno gledano je ukrep usposabljanje na delovnem mestu normativno pomanjkljivo urejen in udeleženec tekom usposabljanja ne uživa ustreznega delovnopravnega varstva, kot ga brezposelna oseba, vključena v javna dela na podlagi posebne pogodbe o vključitvi v javna dela. Iz poprej navedenega razloga se ukrep usposabljanje na delovnem mestu prepogosto zlorablja s strani delodajalcev in namen ukrepa ni dosežen. Delodajalci udeležencev usposabljanja na delovnem mestu ne zaposlijo in se udeleženci usposabljanja na delovnem mestu trajno ne povežejo s trgom dela, kar pa je poglavitni namen Sheme Jamstvo za mlade.
V trenutnih gospodarskih razmerah mladi, tako na ravni EU, kot znotraj posamezne države članice zelo težko najdejo sebi primerno zaposlitev, ki bi nudila ustrezno delovnopravno varstvo. Ukrepe iz Sheme Jamstvo za mlade, katerih temeljni namen je mladim brezposelnim osebam omogočiti oziroma olajšati prehod na trg dela, bi bilo potrebno bolj povezati s trgom dela. V Republiki Sloveniji v trenutni ureditvi Shema Jamstvo za mlade ne dosega želenih učinkov, saj se brezposelnost zaradi izvajanja ukrepov znotraj Sheme Jamstvo za mlade ni dolgotrajno zmanjšala. Pri analizi podatkov sem ugotovila, da gre za kratkotrajne zaposlitve, ki mladim ne nudijo ustrezne socialne varnosti. Brezposelnost se s pomočjo ukrepov znotraj Sheme Jamstvo za mlade zniža le kratkočasno, za čas vključitve brezposelne mlade osebe v ukrep. Po zaključku vključenosti mlade brezposelne osebe v ukrep znotraj Sheme Jamstvo za mlade pa so mladi ponovno brezposelni.
Keywords: zaposlovanje mladih, Shema Jamstvo za mlade, trg dela, dolgotrajna brezposelnost.
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 2010; Downloads: 278
Full text (1,29 MB) |
3. POMEN IN UČINKOVITOST UKREPOV AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA PRI BREZPOSELNOSTI MLADIH NA PRIMERU SLOVENIJE IN BALTSKIH DRŽAVPolona Koprivc, 2014, master's thesis Abstract: Svetovno gospodarstvo beleži v zadnjih petih letih slabše ekonomske rezultate, kar ima za posledico na trgu dela, tudi slabše zaposlitvene možnosti svojih udeležencev in s tem višjo stopnjo brezposelnosti. Zlasti mladi postajajo prioritetna starostna skupina, ki ji je treba nameniti dodatno pozornost, ukrepe in spodbude.
V prvem delu magistrskega dela smo opredelili vrste brezposelnosti ter medsebojno primerjali trg dela v Sloveniji, Evropski uniji in baltskih državah. Podrobneje smo predstavili, na podlagi evidence registrirano brezposelnih oseb pri nacionalnem Zavodu za zaposlovanje in na podlagi ankete o delovni sili, empirične podatke za mlade brezposelne, stare od 15 do 24 let. Kot je znano, se razvitost trga delovne sile med državami precej razlikuje, saj imajo nekatere države dobro razvite mehanizme, s katerimi uspešno uravnavajo odstopanja med ponudbo in povpraševanjem na samem trgu dela, kar se odraža v nižji stopnji brezposelnosti. Države, ki imajo resne gospodarske, politične in druge težave ter namenjajo ukrepom zaposlovanja premalo pozornosti, pa beležijo visoke stopnje brezposelnosti. Osrednji raziskovalni problem je vezan na stopnjo brezposelnosti mladih v Sloveniji in baltskih državah, zato smo v tem delu podrobneje primerjali empirične podatke glede na delovno aktivnost in stopnjo brezposelnosti.
V nadaljevanju smo se osredotočili na pomen aktivne politike zaposlovanja, ki je ena najpomembnejših programskih politik, tako na nacionalnem kakor tudi na evropskem trgu dela. Najprej smo prikazali njen razvoj skozi posamezna časovna obdobja, kjer smo poudarili ključne prioritete, ki so bile v tem času izpostavljene, nato pa smo predstavili njen osnovni namen in cilje, ki jim skuša v posameznem programskem obdobju slediti. Slovenija si je za preteklo obravnavano obdobje, tj. od leta 2007 do 2013 zastavila nekaj pomembnih prioritet, ki pa jih zaradi slabših ekonomskih gibanj, ni uspela realizirati, kar se odraža iz leta v leto z višjo stopnjo brezposelnosti, zlasti mladih. Vezano na aktivno politiko zaposlovanja, smo v nadaljevanju izpostavili ukrepe, s katerimi Slovenija in baltske države skušajo slediti pozitivnim tendencam na trgu dela in tako odpravljati neskladje med ponudbo in povpraševanjem po zaposlovanju.
Glede na to, da je naš osrednji raziskovalni problem vezan na pomen in učinkovitost ukrepov aktivne politike zaposlovanja pri brezposelnosti mladih, smo v zadnjem delu izpostavili ključne reformne ukrepe, s katerimi skuša Evropska unija zmanjšati stopnjo brezposelnosti mladih. Izpostavili smo ukrep Jamstvo za mlade, ki je namenjen mladim, da v roku štirih mesecev po nastopu brezposelnosti, dobijo možnost dodatnega izobraževanja, pripravništva, vajeništva ali ponudbo za delo. Konkretneje pa smo predstavili ukrepe baltskih držav, s katerimi so od leta 2010, ko so dosegale nadpovprečne stopnje brezposelnosti mladih, uspele obvladati brezposelnost, tako da se sedaj brezposelnost mladih v baltskih državah giblje na nivoju povprečja Evropske unije. Na podlagi raziskave baltskega trga smo podali predloge za zmanjšanje brezposelnosti mladih v Sloveniji.
Keywords: trg dela, brezposelnost mladih, aktivna politika zaposlovanja, Jamstvo za mlade, Evropski socialni sklad, analiza izvajanja ukrepov.
Published in DKUM: 07.08.2014; Views: 2856; Downloads: 376
Full text (2,05 MB) |
