Search the digital library catalog

Keywords: nacionalna varnost, travme, Izrael
Published in DKUM: 19.03.2024; Views: 160; Downloads: 6
Full text (160,71 KB)

Abstract: Čeprav je med nastankom Svetega pisma in Korana več kot tisoč let razlike, imata knjigi veliko skupnega. Območja, na katerih sta se rodili danes najbolj brani knjigi, so bile pred njunim nastankom prepredena z nomadskimi plemeni, trgovskimi karavanami in politeizmom, ki je na Arabskem polotoku živel do nastopa Mohameda. Med tem ko je Stara zaveza Svetega pisma nastajala postopoma in bila povezana z zgodovino celotnega ljudstva, je Koran nastal v vihri političnih in vojaških konfliktov po prerokovi smrti. Mohamedove besede se niso tako kot svetopisemske zgodbe prenašale ob ognjišču iz roda v rod, marveč v kratkem obdobju med Mohamedovimi sledilci. Znanstveniki so si o nastanku Stare zaveze precej enotni, besedila delimo na posvetna in duhovna. Glede Korana pa še zmeraj prihaja do precejšnjih nasprotij med vzhodnimi in zahodnimi teorijami. Med njimi je najbolj znana Nöltkejeva teorija o deljenju sur na tiste, ki so nastale v Meki, in tiste, ki so nastale v Medini. Podobnosti med svetima knjigama pa segajo od dekaloga do omembe svetopisemskih očakov. Za prenašanje svetopisemske ideje v arabski prostor sta bila pomembna trgovina in romarsko središče Kaaba v Meki, v prostoru pa so se že ob Mohamedovem rojstvu trle monoteistične in polieteistične religije, ki so na koncu imele svoj vpliv na oblikovanje sur, kot jih danes najdemo v Koranu. V njem je omenjenih Deset božjih zapovedi, ki so v Koranu sicer spremenjene in prilagojene, vendar jih je težko spregledati. Nomadska ljudstva so se povezovala v plemena in klane, v obeh virih pa jih je povezovalo predvsem čaščenje svojih prednikov. Pomembna so tudi prehranska pravila, kjer vsak vir prepoveduje različne živali, od morskih do tistih, ki živijo na kopnem, ter omemba in simbolični pomen različnih sadežev. Pomen sadja se kaže tudi v tem, da je omenjeno kot hrana, ki vernike čaka v raju. Spolnost mora biti po obeh besedilih nadzorovana in je namenjena reprodukciji. Dotaknila sem se tudi pomena ženske, katere naloga je služiti svojemu možu in mu dati čim več moških potomcev. Oba vira zagovarjata patriarhalno družbo, vendar ima položaj ženske pomembno vlogo. Podobnosti je tako najti še v postavljanju primerov popolne ženske, v Koranu so to bile tudi prve sledilke Mohameda, ki so imele ključni pomen pri sestavi koranskih besedil po Mohamedovi smrti.
Keywords: Sveto pismo, Koran, Stara zaveza, Abraham, Mojzes, Mohamed, Izrael, Arabski polotok, Meka, Medina, svetišče, nomadi
Published in DKUM: 23.08.2018; Views: 1859; Downloads: 146
Full text (693,85 KB)

Abstract: Diplomsko delo pod naslovom Glasba in glasbila v zgodovini starozaveznega Izraela opisuje položaj glasbe, vlogo glasbe in petja ter psalme in njihov zgodovinski kontekst. Da je razumevanje lažje, je v uvodnih poglavjih opisan nastanek in položaj glasbe v starem svetu. Stara zaveza je predstavljena v luči zgodovinskega vira, podan je kratek pregled zgodovine starega Izraela in Palestine od začetkov do leta 70 po Kr.. Glavni viri informacij se nahajajo v arheoloških ostankih in v zapisih v Stari zavezi. Medtem ko so še do nedavnega raziskovalci sramežljivo uporabljali zgolj zapise iz Stare zaveze, arheološki ostanki predstavljajo danes bistven vir informacij. Glasba je v zgodovini starozaveznega Izraela ves čas imela pomemben položaj ne glede na stopnjo razvitosti. Na relativno majhnem geografskem prostoru je bila dovzetna za vplive iz sosednjega Egipta in Mezopotamije, razvila pa je svoj slog. Petje in igranje na instrumente je spremljalo verske in tudi posvetne dogodke, najbolj pa se to kaže v vrsti različnih zapisov v zgodbi kraljev Savla in Davida. Tradicija prepevanje psalmov, ki so nastali v času Davida in po njegovi smrti, je še danes prisotna v posodobljeni obliki. Uporabljali so različne instrumente, najbolj je zagotovo poznana lira, na katero je igral David. Žal se iz tega obdobja zgodovine glasbe ni ohranilo toliko informacij, da bi jo lahko rekonstruirali v zvok.
Keywords: glasba, glasbeni instrumenti, Izrael, Palestina, psalmi, Stara zaveza, zgodovina
Published in DKUM: 27.07.2016; Views: 2335; Downloads: 144
Full text (628,75 KB)

Abstract: V muslimanskem svetu je vse od približno sedemdesetih let prejšnjega stoletja vidno zaznamovan proces ponovnega dviga islama. Razlogi za aktualno dogajanje na Bližnjem vzhodu segajo v daljno zgodovino islama, ko so se muslimani razcepili na šiitsko in sunitsko vejo islama. Skozi večino zgodovine so vladali suniti. Trenja znotraj teh dveh ločin so prehajala v vedno večje konflikte. Poseganje Zahoda v arabski svet, pa je dodalo še dodaten zagon za nastanek islamskih skrajnih organizacij. Z vprašanjem Palestine se je pričel položaj, ko je pretežen del muslimanov menil, da Zahod do njihovega sveta vodi arogantno in agresivno politiko. Islamsko prebivalstvo se je začelo povezovati proti tuji dominaciji, ki mu je vsiljevala modernizacijo in izkoriščala njihova ozemlja. Religija je začela igrati posebno vlogo, saj je namesto opravljanja svoje prvenstvene funkcije, začela pridobivati vlogo instrumenta, preko katerega se je odražal obrambni arabski nacionalizem. Prišlo je do naraščanja osebne religioznosti, intenzivnega vstopanja islama v javno področje in krepitve islamskih fundamentalističnih gibanj. Ta proces še zmeraj traja in nikakor ne kaže, da bi v muslimanskem svetu prišlo do sekularizacije, ki so jo s seboj prinesle zgolj kolonialne sile, ki so islam izganjale iz javnega področja. Z zrušitvijo režima Sadama Huseina in ameriškim napadom na Irak leta 2003, je na vodilni položaj prišla šiitska skupina vernikov, kateri so se silovito zoperstavili sunitski pripadniki islama. Na tem mestu se je izrazito pokazal učinek kulturne obrambe, teorija katerega pravi, da kjer sta dve ali več skupnosti, ki pripadata različnim veroizpovedim v konfliktu, lahko posamezna religijska identiteta pridobi nov pomen in sproži zahtevo po novi zvestobi, saj religijska pripadnost postane način izražanja etničnega ponosa. Kot odgovor na ameriško okupacijo in vladavino šiitov je nastala skrajna sunitska skupina Islamska država. Danes predstavlja najbolj brutalno džihadistično organizacijo, ki vliva strah s terorističnimi napadi ne samo v arabskem svetu, temveč tudi v Evropi. Islamska država je razglasila kalifat, ki se drži ekstremne razlage sunitskega islama in deluje po načelu šeriatskega prava. Razglasila je avtoriteto nad vsemi muslimani sveta, njeni pripadniki pa se imajo za edine prave vernike. V svoje vrste je pritegnila tudi številne pripadnike drugih veroizpovedi in nacionalnosti. Zahodni mediji v veliki meri zmanjšujejo možnost lastne presoje gledalcev, saj jih je dosti izmed njih s svojim poročanjem zelo spremenilo odnos do islama. Večina terorističnih dejanj je v medijih v današnjem času prikazana v povezavi z islamom, kar mnogokrat pripelje do nestrpnosti v družbi, saj si veliko gledalcev (poslušalcev) ustvari negativno sliko o islamu, muslimani pa so posledično označeni za največje krivce in s tem odrinjeni na rob družbe.
Keywords: islam, Islamska država (IS), radikalizacija, fundamentalizem, muslimani, džihad, šiizem, sunizem, Združene države Amerike, Izrael, Palestina, Irak.
Published in DKUM: 13.06.2016; Views: 1982; Downloads: 248
Full text (1,32 MB)

Abstract: Namen magistrske naloge je prikazati pomembnost, inherentnost in specifično vlogo entitete NÈGOTÓVOSTI, na področju varnostnih ved (Securitiy Studies). Glavni cilj naloge je koncepcija, utemeljitev in nova definicija znanstvenega subjekta NÈGOTÓVOSTI, na področju varnostnih ved (Securitiy Studies). Primarno metodo naloge predstavlja dialektični diskurz in Dialektika, ki skozi interdisciplinarni pristop, ter nadalje metodo primerjalne deskriptivne analize in študije primerov, omogoča doseg začrtanih ciljev. V skladu z namenom in ciljem naloge je: V drugem poglavju o Dialektiki: opredeljen semantični, metodološki, ter miselni okvir s katerim je ustvarjena osnova za dosego zastavljenega cilja. V tem kontekstu je osvetljena dialektika varnosti, kjer je prikazana njena normativna, vrednostna in materialna modaliteta. V tretjem poglavju o kontingenci: semantično in teoretično opredeljena kontingenca kot pogoj za nastanek nègotóvosti, ter predstavljen njen filozofski in varnostni aspekt. Pri slednjem je opredeljen pojem motivirane kontingence in prikazana pomembnost kontingence na varnostnem področju, kjer le ta predstavlja miselno podstat koncepta D&D(Denial & Deception) – zanikanje in preslepitev. Koncept D&D je ključen za varovanje občutljivih informacij. V četrtem poglavju o nègotóvosti: skozi tri ključne procesne faze: 1. ENTITETO, (faza I.), 2. IDENTITETO, (faza II.), 3. MATERIALIZACIJO. (faza III.), zasnovan, opredeljen, definiran, ter materializiran subjekt nègotóvosti. V tem oziru je v prvi fazi zasnovan interdependentni model kontingentnega okolja(IMKO), v drugi fazi sledi subjektivizacija entitete v subjekt-identieto. S pomočjo filozofije in modalne logike, na osnovi dialektične sinteze fenomenološkega in racionalno-logičnega pristopa, ter prikaza dialektičnih relacij med védenjem in znanjem, resnico in gotóvostjo, ter njuno subjektivno in objektivno modaliteto, je ustvarjena definicija nègotóvosti. V tretji fazi je opredeljen model »INCERTUS«, kot osnova in analitično ogrodje(framework) za analizo dveh študij primerov. V petem in šestem poglavju študij primerov: apliciran in s tem validiran model »INCERTUS«, kjer sta z njegovo pomočjo analizirana dva praktična primera: »Romska problematika v republiki Sloveniji« in «Palestinska problematika v Izraelu« V sedmem poglavju: so predstavljeni zaključki, ter je v razpravi dodatno aplicirana na novo ustvarjena definicija nègotóvosti, kjer se je pokazala njena dodana vrednost in uporabnost tudi na področju politične filozofije ter mednarodnih odnosov.
Keywords: varnost, mednarodni odnosi, dialektika, kontingenca, negotovost, Romi, Palestina, Izrael, magistrska dela
Published in DKUM: 25.02.2014; Views: 2001; Downloads: 117
Full text (1,72 MB)