| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
ZNIŽEVANJE EMISIJ Z OPTIMIZACIJO TRANSPORTA
Branka Hočevar, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V enem izmed vodilnih mednarodnih podjetij za ustno in osebno higieno sta hiter razvoj in hitro prilagajanje na spremembe na trgu ter načinu življenja še kako pomembna. Taka podjetja so v nenehnem iskanju boljših, cenejših in bolj optimalnih rešitev, ob vsem tem pa je še posebej pomembno, da so okolju prijazna in da stremijo k izboljšanju trajnostnega razvoja. Z diplomsko nalogo smo želeli analizirati, kako sta centralizacija in reorganizacija mednarodnega podjetja in njegove podružnice v Sloveniji vplivali na spremembo izpusta ogljikovega dioksida pri izvozu in uvozu. Podjetje je prestrukturiralo celotno oskrbovalno verigo za področje uvoza v balkanske države. Z analizo ogromne podatkovne baze smo želeli priti do zaključka, ali je v dotičnem primeru rezultat enako vzpodbujajoč kot rezultat celotnega podjetja na globalni ravni.
Keywords: Izpust ogljikovega dioksida, Oskrbovalna veriga, Transport, Učinek tople grede, Trajnostni razvoj
Published: 10.11.2016; Views: 446; Downloads: 25
.pdf Full text (1,21 MB)

2.
VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV OBDELAVE TAL NA EKOLOŠKI ODTIS PRI OLJNI OGRŠČICI
Sašo Kebrič, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu smo vrednotili, kako vplivajo različni načini obdelave oljne ogrščice na okolje. Izračunali smo ekološki odtis, izpust ogljikovega dioksida in potencial globalnega segrevanja (GWP). Pri raziskovanju smo primerjali tri načine obdelave tal: konvencionalno obdelavo, konzervirajočo obdelavo in direktno setev, z namenom ovrednotiti, kateri način obdelave tal pri pridelavi oljne ogrščice je najprimernejši z okoljskega vidika. Praktični poskus se je izvedel na posestvu Perutnine Ptuj d.d. v kraju Podova. Rezultati kažejo, da je največjo obremenitev za okolje prinesla konvencionalna obdelava, z ekološkim odtisom (Sustainable Process Index oziroma SPI) 41,7 gha, sledita ji konzervirajoča obdelava, s SPI 37,6 gha in direktna setev s SPI 36,6 gha, ki je bila za okolje najmanj obremenjujoča. Pri primerjavi količine izpustov CO2 na enoto pridelka smo ugotovili, da je bil ta enak pri konvencionalni obdelavi in direktni setvi (0,46 kg/enoto) ter manjši pri konzervirajoči obdelavi (0,34 kg/enoto). Pri primerjavi obremenitve GWP na enoto proizvoda oljne ogrščice smo ugotovili, da je bila ta največja pri konvencionalni obdelavi tal (4,17 kg/enoto), manjša pri direktni setvi (1,94 kg/enoto) ter najmanjša pri konzervirajoči obdelavi tal (1,59 kg/enoto). Primerjava SPI na enoto pridelka pa je pokazala, da je ta največji pri direktni setvi (133,56 m2/enoto), nekoliko manjši pri konvencionalni obdelavi tal (126 m2/enoto) ter najmanjši pri konzervirajoči obdelavi tal (97,58 m2/enoto). Zaključujemo, da se je v tem poskusu konzervirajoč način obdelave tal izkazal za najprimernejšega.
Keywords: ekološki odtis, izpust ogljikovega dioksida, potencial globalnega segrevanja, obdelava tal
Published: 12.10.2016; Views: 854; Downloads: 84
.pdf Full text (1,95 MB)

3.
Okoljski odtis pridelave soje pri različnih načinih obdelave tal
Dejan Medved, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali vpliv obdelave s plugom, konzervirajoče obdelave tal in direktne setve na okoljski odtis soje. Pridelava soje se je izvajala na posestvu Perutnine Ptuj d.d. v letu 2016. Pridobljene podatke smo analizirali s programom SPIonWeb, pri čemer smo dobili izračune ekoloških vplivov tehničnih postopkov na okolje tekom vegetacije. Rezultati so pokazali, da največji okoljski odtis (SPI) predstavlja obdelava s plugom, sledita ji konzervirajoča obdelava tal in direktna setev. Ugotovili smo, da ima obdelava s plugom največji okoljski odtis v vrednosti 28,2 gha (globalnih hektarjih), sledi ji konzervirajoča obdelava z vrednostjo 23,6 gha in direktna setev z vrednostjo 23,2 gha. V prihodnosti bomo morali na obravnavanem področju prilagoditi in izboljšati pridelovalne tehnike in razmisliti, kako zmanjšati okoljski odtis s spodbujanjem načinov obdelave tal, ki ne povečujejo emisij ogljikovega dioksida.
Keywords: izpust ogljikovega dioksida / obremenitev potencialnega globalnega ogrevanja / okoljski odtis / obdelava tal
Published: 07.05.2019; Views: 194; Downloads: 17
.pdf Full text (1,70 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica