| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Kavarne in gostilne v izbranih pripovednih delih Ivana Cankarja
Sarah Vidmar, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu sem analizirala kavarne in gostilne v izbranih pripovednih delih Ivana Cankarja, ki je ustvarjal na prelomu iz 19. v 20. stoletje, torej v obdobju, ko so bile gostilne in kavarne sestavni del družabnega življenja na Slovenskem in na Dunaju. V obdobju moderne je dunajsko kavarniško življenje vplivalo na ustvarjanje slovenskih umetnikov in intelektualcev. Tudi Cankar je med svojim bivanjem na Dunaju zahajal v tamkajšnje gostilne in kavarne, prav tako je to počel na Slovenskem. Kavarne in gostilne so dobile odmev tudi v njegovih literarnih delih. Teoretični del magistrskega dela zajema teorijo prostora, posebej Foucaultovo teorijo heterotopij. Predstavljene so tudi vidnejše dunajske in slovenske kavarne ter gostilne na prelomu iz 19. v 20. stoletje. V analitičnem delu sem po kronološkem zaporedju obravnavala triindvajset Cankarjevih del, in sicer romane (Tujci, Gospa Judit in Martin Kačur), kratko prozo (A jaz pojdem, Iz predmestja, Brez doma, Vedomec, Tinica, Življenje in smrt Petra Novljana, Umirajoči ljudje, Ob zori, Rue des nations, Šivilja, Pred gostilnico, O gospodu, ki je bil Tončko pobožal, Kovač Damjan, Sosed Luka, Večerne sence, Kako se je useknil gospod Peter Mozolec) in povesti (Zgodba o dveh mladih ljudeh, Krčmar Elija, Hudodelec Janez in Grešnik Lenart). V izbranih delih se slovenske in dunajske gostilne ter kavarne pojavljajo kot prostori obedovanja in druženja, imajo pa tudi dodatne pomene. Pojavljajo se tudi kot heterotopije. Michel Foucault trdi, da imajo določeni prostori posebej dogovorjeno vlogo in pomen v družbi. Heterotopije opredeli kot druge prostore ali protipoložaje, ki jih načrtuje vsaka družba. Cankarjeve gostilne in kavarne niso le dogajalni prostori, temveč so izjemnega pomena za literarne osebe, potek fabule, sporočilnost dela, mestoma so tudi prostori iluzije in razkrivajo resnično stanje družbe. Cankarjeve literarne osebe in pripovedovalec se v gostilne in kavarne praviloma zatekajo v obdobju osebne krize, kar pri njih sproži potapljanje v lastni notranji svet. Kavarne so pogosto opisane kot dekadenčni prostori, ki jih obiskujejo umetniki. V gostilni se mestoma uresničuje erotični element, ponekod je problematiziran odnos do žensk. Obravnavane teme so zlasti politika, družba, kultura in domovina, v ozadju je prisotna kritika družbenih razmer in človekovega provincializma.
Keywords: Obdobje moderne, Ivan Cankar, pripovedna proza, kavarne, gostilne, heterotopije.
Published: 25.09.2020; Views: 378; Downloads: 76
.pdf Full text (810,46 KB)

2.
Koncepti tujosti/drugosti ob liku umetnika v izbranih romanih Ivana Cankarja in Vladimirja Levstika
Polona Stergar, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so predstavljeni odnosi umetnikov do tujine in domovine v treh romanih Ivana Cankarja: Tujci (1902), Križ na gori (1904) in Novo življenje (1908) ter v dveh romanih Vladimirja Levstika: Zapiski Tine Gramontove (1919) in Sphinx patria (1910). V izbranih romanih se odražajo avtobiografske prvine pisateljev in kulturnozgodovinske okoliščine časa v slovenski družbi na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Liki umetnikov se v izbranih romanih pojavljajo kot protagonisti, deloma tudi kot stranske literarne osebe. Glavne osebe so likovni umetniki (slikarji, kiparji), kot stranske osebe se pojavljajo tudi pisatelji, arhitekti in glasbeniki. Vsi so posebneži, drugačni od večinske družbe, nerazumljeni in prisiljeni, da zapustijo domovino, saj jim ta ne more nuditi pogojev za njihovo umetniško delovanje. Vsem umetnikom je skupna izkušnja tujine. Kipar Pavle Slivar v romanu Tujci zapušča domovino in se seli na Dunaj, slikar Mate Kovač v romanu Križ na gori prav tako odide od doma na tuje (kraj podrobneje v romanu ni naveden). Kiparja Antona Grivarja iz romana Novo življenje spremljamo v domovini, ko se vrne z Dunaja, v domovino se vrne tudi slikar Marjan Andrej iz romana Sphinx patria, ki je živel in ustvarjal v Parizu. Na Slovensko se vrne slikar Pavle Gorjanc iz romana Zapiski Tine Gramontove, ki je dolgo časa živel v Italiji in Franciji. V Italijo odide dvakrat, a se obakrat vrne domov. Pri analizi tujosti se opiram na Ortfrieda Schäfterja, ki razlikuje štiri koncepte tujosti: tuje kot resonančni prostor domačega, tuje kot nasprotje domačega, tuje kot dopolnitev domačega in tuje kot komplementarnost. Izkazalo se je, da se v romanih pojavljajo predvsem prvi trije omenjeni koncepti. Odnos umetnikov do tujine in domovine je pri vseh kompleksen. Cankarjevi umetniki, Pavle Slivar, Mate Kovač in Anton Grivar, so nad tujino razočarani, saj v njej ne morejo uspeti. So izrazito lastno odtujeni, zato se pri njih pojavljata še dva koncepta tujosti/drugosti: tuje kot potlačeno lastno in smrt kot skrajno tuje. V tujini hrepenijo po domu, ko so v svoji domovini, pa se jim le-ta zdi tuja in hladna. Do domovine čutijo ambivalentna čustva – ljubezen in obenem sovraštvo. Levstikovi umetniki so uspešnejši v svojem poklicu in družbenem življenju. V tujini si nabirajo izkušnje, ki jih kasneje izkoristijo doma. Do domovine gojijo izrazito pozitivna čustva. Vsi umetniki, Cankarjevi in Levstikovi, ugotovijo, da je samo domovina kraj, kjer je njihov pravi dom, po katerem hrepenijo.
Keywords: moderna, roman, Ivan Cankar, Vladimir Levstik, lik umetnika, koncepti tujosti/drugosti, stereotip
Published: 09.06.2020; Views: 308; Downloads: 56
.pdf Full text (1,37 MB)

3.
Ilustracija v starejših knjižnih izdajah Ivana Cankarja
Manuela Dajnko, 2019, master's thesis

Abstract: Predmet magistrske naloge je ilustracija (likovna oprema) starejših knjižnih izdaj pisatelja Ivana Cankarja (1876–1918), in sicer del, ki so izšla za časa njegovega življenja. Na slovenskem ozemlju je bila na prelomu iz 19. v 20. stoletje še posebej izstopajoča ilustracija, ki se je napajala iz secesije. V času okrog 1900 je bil pomen ilustracije bistveno večji kakor danes. Med pisateljem Cankarjem in likovnimi umetniki (Ivanom Jagrom (1871–1959), Matijo Jamo (1872–1947), Hinkom Smrekarjem (1883–1942) in drugimi) so se spletle tesne prijateljske vezi, kar se je odražalo v njihovem uspešnem sodelovanju. V nalogi so analizirana tudi naslednja vprašanja, kako so sodelovali založnik, pisatelj in ilustrator, od kod so prihajali umetniški vplivi, koliko pozornosti je v primerjavi z besedilom bilo namenjene ilustraciji, v kolikšni meri so bila v pisateljevem času ilustrirana sodobna književna dela in kako je bila ilustracija sprejeta s strani kritikov. Podrobneje so obravnavane ilustracije Hinka Smrekarja za knjigo Krpanova kobila. Osvetljena sta vloga knjižnih založnikov pri izdaji knjig in vprašanje, kakšno vrsto literature so izdajali; naloga poskuša odgovoriti na vprašanje, kako so določali oziroma se odločali, kateri deli besedila bodo ilustrirani (oziroma ali je bila izbira prepuščena samemu likovnemu umetniku) in na kakšen način so izbirali ilustratorje (je bilo to na podlagi priporočil, prijateljskih vezi ali česa drugega). Posebej je izpostavljen pomembni založnik slovenskih modernistov – Leopold (Lavoslav) Schwentner (1865–1952), ki je s Cankarjem razvil dolgoletno in plodno sodelovanje. V sklepu so podana ključna spoznanja magistrskega dela in izpostavljen znanstveni prispevek k umetnostnozgodovinskemu področju. Naloga vključuje seznam in katalog prvih Cankarjevih ilustriranih izdaj.
Keywords: ilustracija, knjižna ilustracija, Ivan Cankar, Lavoslav Schwentner, pisemska korespondenca, založniki, Ivan Jager, Matija Jama, Ivan Žabota, Hinko Smrekar, Fran Tratnik, Maksim Gaspari, Saša Šantel, Rihard Jakopič
Published: 02.08.2019; Views: 738; Downloads: 104
.pdf Full text (7,89 MB)

4.
Literarno-likovna medmedialnost v izbranih besedilih slovenske književnosti 1. polovice 20. stoletja
Manuela Dajnko, 2017, master's thesis

Abstract: V središče raziskovanja sem postavila pojavljanje likovnih umetnin v literarnih besedilih iz obdobja 1. polovice 20. stoletja, pa tudi s konca 19. stoletja. Ob tem sem izhajala iz medmedialnosti, pri čemer sem najprej predstavila njena teoretska izhodišča, nato pa le-ta prenesla še v praktični del. Medmedialnost je razmeroma mlad pojem, ki ga lahko opredelimo kot interakcijo med različnimi mediji, kar se odraža v medsebojnem prepletanju, vzajemnem prevzemanju in sklicevanju enega medija na drugega. Ker sem se sama osredotočila na odnose med literaturo in likovno umetnostjo, me bo zanimala literarno-likovna medmedialnost. Ukvarjala sem se z besedili avtorjev, ki se uvrščajo bodisi v simbolizem bodisi v ekspresionizem oziroma se njihovo literarno snovanje umešča med obe književni smeri. Poleg Ivana Cankarja (1876–1918) vključujem še Izidorja Cankarja (1886–1958), Vojeslava Moleta (1886–1973), Ivana Preglja (1883–1960), Srečka Kosovela (1904–1926) in Ivana Dornika (1892–1968). Našteti literati so v svojih delih izpostavili različna umetniška dela. Posvetila sem se predstavitvi opisov del likovnih umetnin. Posebej me je zanimala medmedialna vloga likovnih umetnin v literarnem delu in recepcija likovne umetnosti z vidika literarnih oseb oziroma z vidika lirskega subjekta. Ugotavljala sem, katere umetnine so pisatelji izpostavili v svojih besedilih, kako so reprezentirane, kaj so pomenile v tistem času, kakšna je njihova vloga v določenem literarnem delu, kakšno mesto zavzemajo v besedilu idr. V sklepu sem strnila temeljna spoznanja iz analitičnega dela.
Keywords: medmedialnost, moderna, ekspresionizem, likovna umetnost, Ivan Cankar, Izidor Cankar, Vojeslav Molè, Ivan Pregelj, Srečko Kosovel, Ivan Dornik
Published: 05.02.2018; Views: 911; Downloads: 142
.pdf Full text (2,08 MB)

5.
Zgodnje obdobje slovenske ekspresionistične kratke proze in njene slogovne prvine
Jožica Čeh Steger, 2009, original scientific article

Abstract: Novejše raziskave potrjujejo, da je začetek slovenske ekspresionistične kratke proze sovpadel z začetkom prve svetovne vojne, ko je v reviji Dom in svet ob Cankarjevih »podobah iz sanj« začel objavljati distorzične psihološke črtice z etično obsodbo vojne tudi mladi rod pisateljev (France Bevk, Stanko Majcen, Ivan Dornik, Narte Velikonja idr.). Ob raznovrstnosti stilnih postopkov se razprava osredinja na model temnih sanj v Cankarjevih simbolno-alegoričnih in metaforičnih »podobah« ter na Bevkovo vojno črtico, za katero so značilni parabolični postopki, pisateljev vstop v ekspresionistično stilno paradigmo pa je potekel ob disharmoniji zvoka, grotesknih podobah, barvni abstrakciji in retoričnem govoru.
Keywords: ekspresionizem, kratka proza, stil, Cankar, Ivan, Bevk, France
Published: 31.05.2017; Views: 774; Downloads: 107
.pdf Full text (330,49 KB)
This document has many files! More...

6.
KONCEPT NARAVE IN ŽIVALI V CANKARJEVI LITERATURI
Tomaž Podbevšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: S tematiziranjem nasilja nad nečloveškimi bitji je Cankar razširil polje izkoriščanja, moralno obsodil vsakršno izkoriščanje in zatiranje Drugega ter s tem do skrajnosti utemeljil svoja temeljna moralna prepričanja. Njegova globalna pravičnostna drža, ki jo je Cankar zavzemal kot socialist, ni dopuščala nobenega redukcionizma, kar pomeni, da je izkoriščanje živali/narave povezal z izkoriščanjem ljudi. Obravnavane črtice dokazujejo, da se je na Rožniku radikalizirala Cankarjeva pozicija. V nalogi smo z vidika ekokritike analizirali koncepte narave in živali, ki jih je mogoče pripoznati kot moralne subjekte, kritično smo ovrednotili simbolne konstrukte narave/živali, s katerimi se krni njihova subjektivizacija in opozorili na stereotipne reprezentacije ter spolne označitve narave/živali kot ženske. V njej smo izpostavili miselno paradigmo dualizma, antropocentrizem, antropomorfizem, evgeniko, uporabo živali/narave kot metafore ali simbola, udomačitev (domestifikacijo), idealiziranje narave in animalistični ekofeminizem. Cankar v črticah izpostavlja različne zatiralne mehanizme, ki vzdržujejo in ohranjajo status živali/narave na nizki ravni ter omogočajo njihovo nadaljnje izkoriščanje. Spoznali smo, da Cankar ni problematiziral samo človekovega odnosa do živali, temveč tudi same koncepte živalskosti in človeškosti, s čimer je vzpostavil možnosti za radikalno transformacijo odnosov med ljudmi in živalmi. Črtice spodbujajo globljo refleksijo človekovega odnosa do živali in obsojajo izključitev živali/narave iz etično-politične sfere ter zahtevajo pripoznanje inherentne vrednosti vseh živih bitij.
Keywords: ekokritika, ekofeminizem, animalistična etika, moralni status živali/narave, Ivan Cankar, antropocentrizem, antropomorfizem, speciesizem, evgenika, koncepcije živalskosti/človeškosti, Jure Detela.
Published: 18.03.2016; Views: 1722; Downloads: 267
.pdf Full text (988,61 KB)

7.
Podobe iz sanj
Ivan Cankar, 1917

Keywords: Cankar, Ivan
Published: 30.12.2015; Views: 1408; Downloads: 85
URL Link to full text

8.
Podoba Romov v izbranih pripovednih delih Janeza Trdine in Ivana Cankarja
Tina Esih, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Romi, ki so pred več kot 1500 leti zapustili Indijo in se naselili v različnih državah po svetu (tudi v Sloveniji), so zaradi svoje drugačnosti v očeh ljudi vedno predstavljali »drugo«, »tuje«. 19. stoletje in z njim romantika (ki je v ospredje postavila eksotiko, primitivno ljudsko kulturo, skrivnostnost ter posnemanje ljudskih balad, glasbe, pravljic in vraževerja) sta povzročila, da so se Romi znašli v središču zanimanja in prikazovanja znanstvenikov, likovnikov, glasbenikov in literarnih ustvarjalcev. Ti so podatke za svoja dela iskali v strokovnih in znanstvenih prispevkih neromskih opazovalcev in zapisovalcev romske zgodovine, ki pa so s svojo vsebino prinašali tudi številne predsodke in stereotipe. Na Slovenskem so se Romi pojavili v delih številnih pisateljev. V diplomskem delu izpostavljamo Janeza Trdino in Ivana Cankarja ter nekatera njuna dela iz druge polovice 19. in prve polovice 20. stoletja. Na temeljih imagologije (interdisciplinarne literarne vede in panoge primerjalne književnosti, ki raziskuje podobe Drugega/Tujega v literaturi, med katerimi jo še posebej zanimajo stereotipne predstave) smo z metodo leksikalne in strukturalne analize raziskali podobe Romov, kot sta jih v izbranih delih ustvarila omenjena avtorja. Ugotovili smo, da je Janez Trdina pri tem ostajal v okvirih stereotipnih predstav, Ivan Cankar pa je slednje nadgradil in tudi presegel. Moški in ženski romski lik sta v njegovih besedilih sinonima za umetnika, bohema. Ob tej so jima pripisane še vloge nosilca ali nosilke vodilne ideje, usodne ženske, uresničevalke hrepenenja, pohujševalke in odrešitelja oziroma odrešiteljice slovenskega naroda.
Keywords: Romi, podobe Romov, podobe Drugega/Tujega, imagologija, stereotipi, predsodki, Ivan Cankar, Janez Trdina, realizem, dekadenca, simbolizem, impresionizem.
Published: 28.02.2014; Views: 1581; Downloads: 159
.pdf Full text (490,67 KB)

9.
IZDELAVA PREDLOGA KRITERIJEV ZA IZBOR IZVAJALCEV IN STORITEV PRIREDITVE NOČ NA VRHNIKI
Dejan Marinčič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na prireditev »Noč na Vrhniki«, ki spada v sklop Argonavtskih dni, ki se tradicionalno vsako leto odvijajo na Vrhniki. Prireditev Noč na Vrhniki je največji Vrhniški glasbeni dogodek, ki ga vsako leto organizira Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem. Vsako leto se srečujejo s problemom, kako izboljšati prireditev in kako bi jo lahko še bolj približali obiskovalcem. Raziskava bo pripomogla k organizaciji naslednje glasbene prireditve »Noč na Vrhniki«. S pomočjo te naloge so izbrani glasbeni izvajalci in tako se ne bo potrebno organizatorjem dodatno ukvarjati z njihovim izborom. Pripravili smo tudi predloge za izboljšanje gostinske ponudbe. Rezultati raziskave so izbrani glasbeni izvajalci za naslednjo prireditev in predlogi za izboljšanje dogodka. Iz raziskave je razvidno, kaj je obiskovalce motilo na preteklih prireditvah, podan pa je tudi predlog za odpravo teh napak.
Keywords: Zavod Ivan Cankar Vrhnika, Argonavtski dnevi, Noč na Vrhniki, tržna raziskava
Published: 17.09.2012; Views: 1315; Downloads: 103
.pdf Full text (1,81 MB)

10.
Vloga oblačil v izbranih besedilih Cankarjeve proze
Ana Perović, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem preučevala vloge, ki jih imajo posamezni kosi moških oblačil v izbranih besedilih Cankarjeve proze. Diplomsko delo je zastavljeno tako, da se v prebranih besedilih osredotoča na pojavnost naslednjih oblačilnih kosov: klobuka, cilindra, kravate, fraka, suknje, surke, kamižole in čevljev. Nabor besedil, iz katerih sem črpala gradivo za analizo, ni predviden po posebnem sistemu; v analizo so namreč zajeta besedila iz vseh obdobij Cankarjevega ustvarjanja in besedila vseh zvrsti. Iskala sem najbolj reprezentativne pojavitve, ki največkrat in v najbolj sorodnih kontekstih delujejo s podobnimi konotacijami. Analiza je bila mogoča s predhodnim podrobnim preučevanjem družbenega vidika oblačilne kulture v kombinaciji z upoštevanjem kulturnega in zgodovinskega konteksta, v katerem so obravnavana besedila nastajala. Pri tem sem morala upoštevati razpoložljiva dognanja o tem, kakšen je bil Cankarjev odnos do oblačil. Temeljni del diplomske naloge se proučevanja vlog posameznih kosov torej loteva s pomočjo spoznanj iz širšega konteksta, s katerimi nato s pomočjo interakcijske teorije poizkuša poiskati, kje in kako se oblačilni kos pojavi kot izhodiščno območje metafore, kako iz motivov prerašča v simbole, kako oblačila ohranjajo svojo tradicionalno simboliko in kako jo znotraj teksta rekonstruirajo ali popolnoma spreminjajo. Posvečala sem se tudi oblačilnim videzom najbolj tipiziranih Cankarjevih moških literarnih likov. Opazovala sem, v katerih tematsko-motivnih krogih karakterizacija prerašča v ironijo, satiro, celo grotesko. Zaključki raziskave se niso strnili v logične vzorce, ki bi veljali za Cankarjev celoten opus. Raziskava nudi drugačen pogled na Cankarjevo prozo. Potrjuje dejstvo, da pisateljev svetovni nazor in njegov osebnostni ustroj odseva tudi prek predmetnega sveta (v primeru moje raziskave oblačilnih kosov), za katerega se na prvi pogled zdi, da v literarnem delu obstaja zgolj kot zvesta reprodukcija realnosti. Obravnavani oblačilni kosi imajo v izbranih besedilih raznovrstne vloge. Potrdile so se moje domneve o tem, da imajo oblačila v Cankarjevi prozi precej zgovorno vlogo. Moški oblačilni kosi se največkrat povezujejo in vežejo na motivno-tematske plasti, ki obravnavajo kulturno-umetniško dogajanje na Slovenskem na prehodu iz 19. v 20. stoletje, hkrati pa tudi zvesto dokumentirajo socialno sliko omenjenega obdobja. Raziskava svoje vrednosti ne zgradi na sistemskosti, ampak predvsem na osvetljevanju izbranih besedil z zornega kota oblačilne kulture oziroma oblačil, ki precej neposredno odslikavajo pisateljev odnos do sveta, ki ga je obdajal.
Keywords: Ivan Cankar, Cankarjeva proza, oblačilna kultura, vloga oblačil v literaturi.
Published: 05.09.2011; Views: 1661; Downloads: 332
.pdf Full text (561,56 KB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica