Search the digital library catalog

Abstract: Diplomsko delo obravnava merjenje moči med Rusko federacijo, ki je po razpadu Sovjetske zveze prevzela mesto predstavnice Vzhoda, in Združenimi državami Amerike, ki so glavni protagonist Zahoda. Merjenje moči med tema dvema velesilama ima svoje posledice tudi v Evropi. V preteklosti je bilo območje Evrope razdeljeno zaradi politične pripadnosti eni ali drugi strani na dva pola. Zahodne zaveznice so se usmerile v tržno gospodarstvo in uvedle demokratični sistem, medtem ko so zaveznice Vzhoda uvedle komunistični režim in sledile enopartijskemu sistemu. Po razpadu Sovjetske zveze so evropske države prerastle bipolarno delitev ter se postopoma začele povezovati in združevati, najprej gospodarsko in politično, danes tudi varnostno in obrambno. Diplomsko delo analizira nekatere pretekle konflikte med omenjenima velesilama in opredeljuje njun vpliv v vojnah tretjih držav oziroma akterjev. Način posrednega sodelovanja je prikazan na primeru vojne v Siriji. Predstavljene so tudi negativne posledice sirskega kriznega žarišča, kot so migracije in terorizem, ter njihov vpliv na stabilnost Evrope, natančneje Evropske unije. V Evropi je migracijska kriza povzročila nevaren vzpon neonacionalizma in porast desničarskih političnih strank s protimigracijsko politiko. Prednostna naloga držav Evropske unije je boj proti naraščajočemu terorizmu, zagotavljanje varnosti evropskih državljanov in zaščita vrednot demokratičnih družb. Tekma za prevlado v svetu še zdaleč ni končana, njena igralca pa nista več le ZDA in Rusija kot svetovni velesili iz časa hladne vojne, temveč tudi druge vojaško močne države.
Keywords: diplomske naloge, velesile, prevlada v svetu, vojna, Islamska država, Evropska unija
Published in DKUM: 26.06.2019; Views: 1076; Downloads: 112
Full text (1,11 MB)

Abstract: Evropa je v zadnjih letih tarča terorističnih napadov, ki jih izvedejo mladi moški, pripadniki teroristične skupine Islamska država. Kateri so tisti dejavniki in značilnosti posameznika, ki ga privedejo do izvršitve terorističnega dejanja, je v diplomskem delu analizirano s pomočjo primerjave opisov 10 storilcev najodmevnejših terorističnih napadov v Evropi. Kaj sploh je terorizem in kaj želijo storilci terorističnih dejanj doseči po procesu radikalizacije, ki jih vodi v pridružitev teroristični skupini, je pojasnjeno na začetku diplomskega dela. Proces radikalizacije poteka zelo različno, včasih se osebe radikalizirajo v zelo kratkem času, drugi primeri radikaliziranih ekstremistov nakazujejo na dolgotrajen proces. Najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na posameznikovo radikaliziranje, je predvsem motivacija. Opisani so različni motivacijski dejavniki, ki spodbujajo željo po ekstremizmu in večajo sovraštvo. Na željo po maščevanju posameznikov imajo velik vpliv tudi dejavniki ozadja, predvsem diskriminacija in občutek odtujenosti. Kako izrabijo te šibke točke mladih moških v teroristični skupini ISIS, je predstavljeno v delu, kjer smo se dotaknili začetkov nastanka teroristične skupine, razloženo je, kaj sploh je teroristična skupina Islamska država in kakšne vrste napadov izvaja skupina v Evropi. Organizacija Islamska država z leti pridobiva vedno večjo moč, kar smo zasledili pri vedno večji in hitrejši radikalizaciji mladih moških, ki v nekaterih primerih poteka kar preko spleta in smo jo jih opazili pri analiziranju in opisovanju naših izbranih napadalcev. Strokovnjaki še danes niso razvili enotne definicije terorizma in opisa terorista, kar zmanjšuje možnosti za preprečitev terorističnega dejanja. Na podlagi razlage zgodovine profiliranja in pomembnih značilnosti, ki so potrebne za analiziranje teroristov, smo ugotovili, da je osebe, ki so možni teroristi, težko prepoznati, saj ne izstopajo v množici ljudi. S pomočjo opisov napadalcev, ki so že izvedli teroristični napad, se nadaljuje iskanje tiste prave definicije, ki bo definirala terorista. V zaključku diplomskega dela smo predstavili naše ugotovitve, ki smo jih dobili s primerjavo glavnih karakteristik napadalcev.
Keywords: diplomske naloge, Evropa, teroristični napadi, značilnosti, napadalci, Islamska država
Published in DKUM: 12.10.2018; Views: 1095; Downloads: 107
Full text (533,83 KB)

Abstract: V nalogi rdečo nit predstavlja opis fenomena aktualnega globalnega razvoja in ekskalacije terorizma, ob tem pa hkrati tudi opis razlogov za nastanek teroristične organizacije, ob tem izpostavljene t.i. Islamske države, ter vplivov na regijo ob vračanju tujih borcev. Naloga se ukvarja s hipotezo, da se teroristične organizacije financirajo tudi z izvrševanjem kaznivih dejanj iz naslova organizirane kriminalitete ter posledično tudi z vprašanjem, ali imajo slovenski varnostni organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje opisane teroristične grožnje na voljo primerno represivno zakonodajo. Glede na posledice vzpona terorističnih organizacij in njihovega produkta, ki se odraža tako v odprtih oboroženih konfliktih na območju Bližnjega vzhoda in Afrike, kot tudi na posamičnih terorističnih dejanjih ter posledično povzročene begunske krize, ne moremo mimo dejstva, da je obseg posledic regijo presenetil in jo na več področjih zalotil nedorečeno. Večina strokovnjakov si je enotna, da je ob problematiki vračanja tujih borcev in prihoda borcev, ki so se borili na strani teroristične organizacije z namenom načrtovanja in izvedbe terorističnih napadov, predvsem v državah Evropske unije, nujna izmenjava vseh podatkov o potencialnih terorističnih napadalcih. Pri tem gre izpostaviti takojšnje in učinkovito sodelovanje praktično vseh držav v širši regiji. Za uspešno sodelovanje in s tem zaznavo potencialnih groženj terorističnih dejanj pa je v samem začetku vzpostavitev odnosov, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju. Šele ob vzpostavitvi le-tega se lahko na podlagi izmenjave informacij in podatkov konkretneje izvajajo različni ukrepi, ki vodijo v zgodnje odkrivanje in preprečevanje terorističnih groženj. Potrebna je stabilizacija razmer v državah, kjer je problematika terorističnih organizacij najbolj evidentna, predvsem tudi v smislu odprave prihoda novih beguncev in z njimi tudi potencialnih teroristov. Glede na to, da do sedanji individualni ukrepi držav niso pripomogli k zmanjševanju varnostne problematike na tem področju, je tako logična pot v smeri skupne zunanje in varnostne politike v regiji. Posledično je tako v prvi vrsti potrebna vzpostavitev in izvedba sistema za izmenjavo podatkov ter obdelava le-teh v smislu zgodnjega odkrivanja potencialnih varnostnih groženj. Kot eden izmed učinkovitejših ukrepov za odkrivanje in preprečevanje terorizma in ostalih hujših oblik kriminalitete pa so tudi prikriti preiskovalni ukrepi, ki prav tako potrebujejo harmonizacijo na nivoju držav Evropske unije.
Keywords: terorizem, teroristični borci, Islamska država, boj proti terorizmu, diplomske naloge
Published in DKUM: 24.01.2017; Views: 2007; Downloads: 234
Full text (1,26 MB)

Abstract: V muslimanskem svetu je vse od približno sedemdesetih let prejšnjega stoletja vidno zaznamovan proces ponovnega dviga islama. Razlogi za aktualno dogajanje na Bližnjem vzhodu segajo v daljno zgodovino islama, ko so se muslimani razcepili na šiitsko in sunitsko vejo islama. Skozi večino zgodovine so vladali suniti. Trenja znotraj teh dveh ločin so prehajala v vedno večje konflikte. Poseganje Zahoda v arabski svet, pa je dodalo še dodaten zagon za nastanek islamskih skrajnih organizacij. Z vprašanjem Palestine se je pričel položaj, ko je pretežen del muslimanov menil, da Zahod do njihovega sveta vodi arogantno in agresivno politiko. Islamsko prebivalstvo se je začelo povezovati proti tuji dominaciji, ki mu je vsiljevala modernizacijo in izkoriščala njihova ozemlja. Religija je začela igrati posebno vlogo, saj je namesto opravljanja svoje prvenstvene funkcije, začela pridobivati vlogo instrumenta, preko katerega se je odražal obrambni arabski nacionalizem. Prišlo je do naraščanja osebne religioznosti, intenzivnega vstopanja islama v javno področje in krepitve islamskih fundamentalističnih gibanj. Ta proces še zmeraj traja in nikakor ne kaže, da bi v muslimanskem svetu prišlo do sekularizacije, ki so jo s seboj prinesle zgolj kolonialne sile, ki so islam izganjale iz javnega področja. Z zrušitvijo režima Sadama Huseina in ameriškim napadom na Irak leta 2003, je na vodilni položaj prišla šiitska skupina vernikov, kateri so se silovito zoperstavili sunitski pripadniki islama. Na tem mestu se je izrazito pokazal učinek kulturne obrambe, teorija katerega pravi, da kjer sta dve ali več skupnosti, ki pripadata različnim veroizpovedim v konfliktu, lahko posamezna religijska identiteta pridobi nov pomen in sproži zahtevo po novi zvestobi, saj religijska pripadnost postane način izražanja etničnega ponosa. Kot odgovor na ameriško okupacijo in vladavino šiitov je nastala skrajna sunitska skupina Islamska država. Danes predstavlja najbolj brutalno džihadistično organizacijo, ki vliva strah s terorističnimi napadi ne samo v arabskem svetu, temveč tudi v Evropi. Islamska država je razglasila kalifat, ki se drži ekstremne razlage sunitskega islama in deluje po načelu šeriatskega prava. Razglasila je avtoriteto nad vsemi muslimani sveta, njeni pripadniki pa se imajo za edine prave vernike. V svoje vrste je pritegnila tudi številne pripadnike drugih veroizpovedi in nacionalnosti. Zahodni mediji v veliki meri zmanjšujejo možnost lastne presoje gledalcev, saj jih je dosti izmed njih s svojim poročanjem zelo spremenilo odnos do islama. Večina terorističnih dejanj je v medijih v današnjem času prikazana v povezavi z islamom, kar mnogokrat pripelje do nestrpnosti v družbi, saj si veliko gledalcev (poslušalcev) ustvari negativno sliko o islamu, muslimani pa so posledično označeni za največje krivce in s tem odrinjeni na rob družbe.
Keywords: islam, Islamska država (IS), radikalizacija, fundamentalizem, muslimani, džihad, šiizem, sunizem, Združene države Amerike, Izrael, Palestina, Irak.
Published in DKUM: 13.06.2016; Views: 1982; Downloads: 249
Full text (1,32 MB)