1. Intraosalni in intravenski pristop tekom reanimacije v prehospitalnem okoljuAnja Kotnik, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Žilni pristop je zelo pomembna intervencija zdravstvene nege pri srčnem zastoju. Še posebej pomemben je žilni pristop v prehospitalnem okolju, ko moramo v primeru neuspešnega intravenskega pristopa vzpostaviti intraosalno pot. Namen zaključnega dela je bil na podlagi pregleda literature raziskati uporabo intraosalnega ali intravenskega pristopa. Zanimalo nas je tudi, kako vplivata na izid zdravstvenega stanja pacienta po reanimaciji v prehospitalnem okolju.
Metode: Pregledali smo znanstveno literaturo s področja intraosalnega in intravenskega pristopa v prehospitalnem okolju. Uporabili smo deskriptivno ali opisno metodo dela. Iskanje je potekalo v tujih podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed, Cochrane Library, Science Direct, SAGE, Web of Science in Scopus.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 10 raziskav. Ugotovili smo povrnitev spontanega krvnega obtoka, preživetje in ugoden nevrološki izid v primerjavi z različnima žilnima pristopoma (intravenski in intraosalni).
Razprava in zaključek: Na podlagi pregleda literature lahko trdimo, da je še vedno premalo raziskano, ali obstajajo bistvene spremembe med intraosalnim in intravenskim pristopom na zdravstveni izid pacienta, saj rezultati raziskav niso prišli do enakih zaključkov.
Keywords: Intraosalni pristop, intravenski pristop, prehospitalno okolje, srčni zastoj
Published in DKUM: 23.01.2024; Views: 576; Downloads: 258
 Full text (1,00 MB) |
2. Uporaba intraosalnega pristopa pri otrocih v nujni medicinski pomočiLars Somi, 2020, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Pri obravnavi kritično bolnih otrok v nujni medicinski pomoči je ena najpomembnejših intervencij vzpostavitev žilnega dostopa. Ker je vstavitev intravenske kanile velikokrat zelo otežena ali celo nemogoča, morajo zdravstveni delavci imeti potrebno znanje in izkušnje, da v takih primerih uporabijo intraosalni pristop. Namen diplomskega dela je raziskati znanje zaposlenih v nujni medicinski pomoči glede uporabe intraosalnega pristopa pri otrocih in v kolikšni meri ga uporabljajo.
Metode: Za pripravo teoretičnih izhodišč smo pregledali domačo in tujo strokovno literaturo. Pri empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja in deduktivni pristop. Instrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik zaprtega tipa. Anketirali smo 33 zaposlenih s področja zdravstvene nege, ki delujejo v predbolnišnični nujni medicinski pomoči.
Rezultati: Ugotovili smo, da zaposleni v predbolnišnični nujni medicinski pomoči uporabe intraosalnega pristopa pri otrocih ne poznajo dovolj dobro. Tudi sami so ocenili, da imajo premalo znanja in praktičnih veščin. Največje vrzeli v znanju smo ugotovili pri poznavanju nekaterih absolutnih kontraindikacij, zapletov in možnosti uporabe. Le dobra tretjina vključenih je pravilno izbralo mesto nastavitve. Večina jih večkrat poizkuša z vstavljanjem intravenske kanile tudi pri življenjsko ogroženih otrocih, kot pa se odloča za zgodnjo uporabo intraosalnega pristopa.
Razprava in sklep: Zaposleni v nujni medicinski pomoči bi morali imeti ustrezno znanje in veščine glede intraosalnega pristopa, saj se med delom srečujejo tudi s primeri otežene ali nemogoče vstavitve intravenske kanile pri življenjsko ogroženih otrocih. Tu je njihovo znanje lahko odločilno, zato bi ga morali redno nadgrajevati.
Keywords: intraosalni pristop, otroci, nujna medicinska pomoč, znanje, urgentna stanja v pediatriji
Published in DKUM: 30.10.2020; Views: 1079; Downloads: 213
Full text (1,06 MB) |
3. Aplikacija zdravil po intraosalni potiAlen Kramberger, 2017, undergraduate thesis Abstract: Izhodišče: Pri življenjsko ogroženih bolnikih je eden izmed najnujnejših ukrepov takojšnja vzpostavitev intravenozne poti, kadar pa ti ni mogoče je smiselno uporabiti intraosalni pristop. Namen diplomskega dela je predstaviti intraosalni pristop in možnosti apliciranja medikamentozne terapije po intraosalni poti. Raziskali smo v katerem primeru je priporočljivo uporabiti intraosalni pristop pri poškodovancu ter v kakšni meri se intraosalni pristop uporablja v praksi.
Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo anonimne ankete, kot instrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik.
Rezultati: Ugotovili smo, da je intraosalno pot uporabilo približno polovico vseh anketirancev (48 %). Najbolj poznana pripomočka za vzpostavitev intraosalne poti sta B.I.G. in EZ/IO. Po analizi rezultatov lahko ugotovimo, da anketiranci vedo, da lahko po intraosalni poti apliciramo zdravila, infuzije ter krvne pripravke.
Diskusija in zaključek: Z ugotovitvami želimo izpostaviti, da je poznavanje intraosalnega pristopa na dobri poti, čeprav je potrebno najprej podkrepiti teoretično znanje, da bomo lahko v praksi dosegali pričakovane standarde. Potrebno je poudariti, da bi morali delodajalci zagotoviti več internih izobraževanj, kjer bi bil večji poudarek na alternativnih venskih pristopih in bi lahko zaposleni dobili teoretično in praktično znanje.
Keywords: intraosalni pristop, prehospitalno okolje, reševalci, terapija, bone injection gun, EZ/IO.
Published in DKUM: 19.07.2017; Views: 2453; Downloads: 363
Full text (1,31 MB) |
