| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 36
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Nevtronske interakcije pri fisiji
Aljoša Polšak, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V seminarju predstavimo nevtronske interakcije pri fisiji. Opišemo, kaj se dogaja pri fisiji, in pokažemo, kakšna vlogo imajo pri tem nevtroni. Vpeljemo sipalni presek, s katerim določimo verjetnost posameznih interakcij. Predstavimo nastanek vmesnega jedra in reakcije, ki sledijo nastanku vmesnega jedra.
Keywords: fisija, jedro, nevtron, interakcija, sipalni presek, absorpcija, sipanje
Published: 03.02.2021; Views: 140; Downloads: 8
.pdf Full text (2,01 MB)

2.
Vpliv biotskih in abiotskih dejavnikov na izbiro habitata pri ličinkah dveh vrst volkcev (Neuroptera, Myrmeleontidae)
Tadeja Bantan, 2020, master's thesis

Abstract: Preučevali smo izbiro habitata pri ličinkah dveh vrst volkcev lijakarjev, Euroleon nostras in Myrmeleon formicarius. Izbira primernega mesta za gradnjo lijaka je zelo pomembna in odvisna od različnih dejavnikov. Raziskali smo preferenco do habitata na osnovi različnih abiotskih in biotskih dejavnikov, kot so zrnavost substrata, vlaga, vpliv osvetljenosti ter prisotnosti drugega osebka. Ličinke so izbirale med štirimi različnimi granulacijami peska. Za najustreznejšo sta obe vrsti izbrali granulacijo peska z zrnavostjo od 230-540 µm. Nadalje smo ugotavljali, katera granulacija je druga in tretja najbolj ustrezna izbira, v kolikor je ustreznejša navlažena. Ličinke obeh vrst so kazale podobno preferenco do granulacij peska, od G2 (230-540), nato G1 (110-230 µm) ali G3 (540-1000 µm). Ličinkam ne ustreza granulacija G4 (1000-1540 µm). Ugotovili smo, da oba dejavnika, vlažnost substrata in granulacija, vplivata na izbiro substrata pri ličinkah. Nadalje smo preverili, kako na ličinke vplivata sprememba osvetljenosti in prisotnost drugega osebka. Večina ličink E. nostras je zgradila lijak v osenčenem delu posode, ob prisotnosti drugega osebka, tudi v primerih, ko sta v posodi bila dva osebka iste ali različnih vrst. Predvidevamo, da so za vrsto pomembnejši abiotski dejavniki v habitatu, manj pa interakcije. V nasprotju so ličinke M. formicarius kazale preferenco do osvetljenega dela ter večje oddaljenosti od drugega osebka, zato so ličinke v parih gradile lijake tudi na osenčenem delu posode. Predvidevamo, da interakcije in posledično kompeticija med osebki močneje prizadeneta ličinke vrste M. formicarius.
Keywords: volkci, Euroleon nostras, Myrmeleon formicarius, vlaga, granulacija peska, osvetljenost, interakcija, izbira habitata
Published: 29.10.2020; Views: 154; Downloads: 17
.pdf Full text (1,06 MB)

3.
Osebna zavzetost za kakovost in varnost dela medicinskih sester
Sanja Zorić, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Poklic medicinske sestre že nekaj let doživlja hudo kadrovsko pomanjkanje, kar posledično vpliva na kakovost zdravstvene nege in zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni negi. Osebna zavzetost vpliva na delo zaposlenih v zdravstveni negi tako z vidika oskrbe pacienta, izida zdravljenja kakor tudi z vidika zadovoljstva pacienta. Največje bogastvo v organizaciji so ljudje in njihove zmožnosti. Vlaganje v ljudi povečuje vrednost same organizacije in njenih zaposlenih. Namen: Opredeliti pojem zavzetosti in raziskati stopnjo zavzetosti zaposlenih v zdravstveni negi v njihovem delovnem okolju. Raziskovalna metodologija in metode: Zaključno delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo uporabili primerjalno metodo analize literature, pri čemer smo povzeli različna teoretična stališča, spoznanja in rezultate avtorjev. V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Izdelali smo merski inštrument, ki je bil v našem primeru strukturiran anketni vprašalnik, sestavljen iz več vsebinskih sklopov. Anketa je bila izvedena v eni izmed slovenskih bolnišnic, v kateri je sodelovalo 205 zaposlenih v zdravstveni negi. Vsebinski deli zaključnega dela so bili testirani z vidika notranje konsistentnosti posameznega vsebinskega sklopa (Cronbach alfa). V analizi smo uporabili korelacijsko analizo, za primerjavo posameznih skupin med sabo pa smo uporabili analizo variance – ANOVA. Rezultati: Zavzetost za delo in pripravljenost za kakovost dela medicinskih sester sta povezani. Bolj zavzete medicinske sestre so tudi bolj naklonjene dejavnikom, ki jih povezujemo s kakovostjo dela medicinskih sester. Večja kot je samoučinkovitost, višja je zavzetost za delo, to pa vpliva tudi na večjo odprtost do sprememb. Bolj zavzete medicinske sestre so tudi bolj naklonjene dejavnikom, ki jih povezujemo z varnostjo dela medicinskih sester. Ugotovili smo, da so odnosi na delovnem mestu statistično značilno in pozitivno povezani tako z zavzetostjo, pripravljenostjo za uvajanje sprememb kot za uporabo orodij za zagotavljanje kakovosti in varnosti pacientov. Diskusija in zaključek: Zavzetost je rezultat interakcije na delovnem mestu. Tisti zaposleni, ki se na delovnem mestu bolje počutijo, bodo tudi bolj orientirani v prihodnost, bolj bodo odprti za novosti, predvsem pa bodo pogosteje uporabljali različna orodja in pristope za krepitev kakovosti dela zaposlenih v zdravstveni negi, ter bolj zavzeto skrbeli za varnost pacientov.
Keywords: Samoučinkovitost, zadovoljstvo, ravnanje z ljudmi, interakcija na delovnem mestu, občutek vrednosti.
Published: 13.01.2020; Views: 382; Downloads: 147
.pdf Full text (1,53 MB)

4.
Vpliv plevelov na rast, razvoj in kakovost hmelja
Andrej Simončič, scientific monograph

Abstract: V petletni raziskavi na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu je bil preučevan vpliv zastopanosti različnih plevelnih vrst na rast hmelja ter količino in kakovost pridelka. V poljskih poskusih je bila opravljena raziskava vpliva vrste in števila plevelov ter časa trajanja zapleveljenosti na količino in kakovost pridelka ter razvoj hmelja. Iz rezultatov je razvidno, da enoletni pleveli v prvih dveh letih izvajanja poskusov ne glede na število in čas trajanja zapleveljenosti niso statistično značilno vplivali na količino in kakovost pridelka, medtem ko se je pozneje, z leti, negativen vpliv pri beli metliki in srhkodlakavem ščiru večal. Pri zapleveljenosti z večletnimi pleveli, kot so navadni gabez, topolistna kislica in njivski slak, so bili slabša rast ter manjši in manj kakovosten pridelek hmelja ugotovljeni že od drugega leta raziskave dalje. Pri triletnem preučevanju vpliva različnih načinov namakanja na razvoj plevela ter hmelja in posledično vpliva na pridelek hmelja je bilo ugotovljeno, da lahko različni načini namakanja vplivajo na razvoj plevela. Vendar pa kljub razlikam v masi plevela vpliv različnih sistemov namakanja na pridelek hmelja ni bil statistično značilen.
Keywords: hmelj, pleveli, interakcija plevel-hmelj, zatiranje plevelov, namakanje hmelja in pleveli, pridelek hmelja, kakovost hmelja
Published: 13.12.2019; Views: 255; Downloads: 60
URL Link to file
This document has many files! More...

5.
Vpliv šob na učinkovitost zatiranja plevelov v pšenici (Triticum aestivum L.)
Tilen Gutman, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Med vasema Logarovci in Grabe pri Ljutomeru je bil izveden poskus z namenom preučitve vpliva aplikacijske tehnike in velikosti kapljic škropilne brozge na stopnjo učinkovitosti delovanja herbicidov, s posebnim poudarkom na vrsto navadni srakoperec (Apera spica-venti L.). Poskus je bil zasnovan kot faktorski poskus z več dejavniki. Preučevali smo tri dejavnike: vrsto šobe (Lechler LU, Lechler IDK, Teejet TTJ), pretočni razred (02, 04) in termin aplikacije (T1, T2). Herbicide smo nanesli s standardno nošeno traktorsko škropilnico. Stopnja učinkovitosti delovanja herbicidov se je analizirala z vizualno metodo ocenjevanja po treh in šestih tednih po aplikaciji herbicidov. Na koncu smo z mini kombajnom opravili žetev za določitev višine pridelka. Rezultati pri plevelih in navadnem srakopercu (Apera spica-venti L.) kažejo na izrazite interakcije med šobami in terminoma aplikacije. Rezultati interakcij med terminoma aplikacije in pretočnim razredom niso bili statistično značilni. Rezultati po spravilu pridelka so pokazali, da ima aplikacijska tehnika poleg značilnega vpliva na učinkovitost herbicidov posledično tudi značilen učinek na pridelek. Povprečno gledano so antidriftne šobe v primerjavi s standardnimi šobami dale enake ali celo boljše rezultate.
Keywords: šobe / velikost kapljic / pleveli / učinkovitost / interakcija / pšenica
Published: 09.07.2018; Views: 567; Downloads: 46
.pdf Full text (1,26 MB)

6.
Analiza uporabnosti spletnih vsebin na interaktivnih zaslonih
Denis Martinec, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo preučevali uporabnost interaktivnih zaslonov v primerjavi z osebnim računalnikom in mobilnim telefonom. Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, ali lahko pričakujemo, da bo zaradi interaktivnih zaslonov nastala potreba po preoblikovanju odzivnih spletnih strani ter ali obstajajo razlike med odzivnimi in klasičnimi spletnimi stranmi pri uporabi naprav z različno velikimi zasloni ter tipi interakcije. Kot primarno metodo raziskovanja smo izbrali eksperiment, v katerem smo primerjali omenjene naprave na različnih tipih spletnih strani (odzivne spletne strani in klasične spletne strani). S pomočjo analize obstoječih raziskav smo pridobili podatke o obstoječem delu in stanju smernic za spletne strani pri uporabi večjih zaslonov. Pri analizi rezultatov eksperimenta smo uporabljali različne statistične metode. Rezultati analize so pokazali, da velikost zaslona in tip interakcije vplivata na uporabnost spletnih strani. Prav tako smo ugotovili, da so interaktivni zasloni po uporabnosti bližje osebnim računalnikom kot mobilnim telefonom.
Keywords: interaktivni zasloni, uporabnost, tipi spletnih strani, interakcija
Published: 30.03.2018; Views: 468; Downloads: 73
.pdf Full text (2,02 MB)

7.
Spodbujanje govora z igro vlog
Sandra Mergole, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Spodbujanje govora z igro vlog v teoretičnem delu vsebuje razvoj govora predšolskega otroka, pomen simbolne igre in pa igro vlog. Ti podatki so bili pridobljeni s pomočjo izbranih virov in literature. Namen empiričnega dela je bil, da smo s pomočjo opazovanja igre vlog - zdravnika, raziskali in ocenili napredek v razvoju govora ter opazovali in ocenjevali otrokovo verbalno in neverbalno komunikacijo, koliko časa vzdrži v igri, kakšna je njegova socialna interakcija, ali je zmožen razumevati druge, kako si razvija motorične spretnosti, kakšen je njegov čustveni vidik ter ali ponavlja od drugih otrok. Ugotovili smo, da igra vlog spodbuja govor predšolskih otrok. Ta napredek je bil viden iz preverjanja v preverjanje. Okrepila se je njihova neverbalna komunikacija, postali so pozornejši na potrebe drugih otrok, spopadli so se tudi z medsebojnimi konflikti in jih poskušali uspešno rešiti, prav tako pa se je povečala tudi uporaba vljudnostnih besed (prosim, hvala).
Keywords: razvoj govora, simbolna igra, igra vlog, neverbalna komunikacija, socialna interakcija
Published: 08.11.2017; Views: 821; Downloads: 144
.pdf Full text (718,41 KB)

8.
Uporabnost in izvedbena študija interaktivnih svetlobnih tabel
Žiga Domadenik, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo ugotavljali, kaj sploh je interaktivna svetlobna tabla ter kakšne vrste poznamo. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotavljali, kako poznana je tehnologija interaktivnih svetlobnih tabel pri nas. Večina tovrstnih tabel v Sloveniji je namenjena informiranju. S pomočjo programske opreme smo izdelali lasten prototip ter s pomočjo ankete preverili njegovo uporabnost. Ugotovili smo, da ljudje sicer v veliki večini poznajo interaktivne svetlobne table, vendar jih ne uporabljajo. Takšno stanje lahko pripisujemo majhnosti mest pri nas in uporabi pametnih mobilnih telefonov. Čeprav se table v tujini uporabljajo predvsem za oglaševanje, v Sloveniji temu ni tako.
Keywords: interaktivna svetlobna tabla, interaktivnost, interakcija, oglaševanje, prototip
Published: 06.10.2017; Views: 398; Downloads: 61
.pdf Full text (2,44 MB)

9.
Arhitekturna interakcija narave - glamping ob jezeru
Erna Ternovšek Kolar, 2017, master's thesis

Abstract: Ljudje bivamo med tlemi in nebom, vmes je prostor življenja. Oblikovanje kvalitetnega bivalnega okolja je odvisno od posameznika, saj vsak dojema pojem kvalitete, udobja povsem drugače. Ni vsak prostor kvaliteten in tako ni vsak kvaliteten prostor tudi bivanjski. Današnji čas je intenzivno obarvan z večplastnimi informacijami, ki človeka obdajajo ves čas (novice, reklame, hiter tempo življenja, digitalnost, ki omogoča biti na več mestih hkrati …). Glamping pa ponuja izvzetje distrakcij. Ponuja postavitev človeka v primarno funkcijo, biti z in v naravi. Tišina izostri čutnost kože in izčisti zvok vetra. Tema oplemeniti oko, da vidi mesečino. Primarnost nas obogati z bogatostjo čutenja, ki nam je v vsakdanjem vrvežu odvzeta. Potopimo se v svoj notranji svet in odkrijemo globino. Arhitektura okviri pogled, ponudi varnost ter zavetje, da v udobju človek zopet najde svoj eksistencialni smisel. Magistrsko delo obravnava infrastrukturno problematiko turističnega potenciala – Šmartinskega jezera na območju Celja. V teoretičnem delu smo analizirali kontekst prostora, upoštevali naravne danosti in izhodišča, se seznanili s pomenom počitniških naselij in kampov ter njihovega razvoja vse do glampinga. V nadaljevanju smo predstavili odnos med naravo in arhitekturo, prikazali primere pozitivne prakse in obeležili trajnostni vidik v načrtovanju turizma. Rezultat analitičnega dela je funkcionalna idejna zasnova sodobnega počitniškega naselja v naravi, poimenovanega glamping. Zasnovali smo povezavo med arhitekturo ter naravo oz. interjerjem in eksterierjem, ki se interpretira v naravi. Na rtu tega območja smo predvideli razgledni stolp, ki ponuja razgled na jezero in okolico. Območje v gozdu smo izkoristili za zasnovo hišic na drevesih, oblikovanje trim steze in informacijskega centra z restavracijo. Samo jezero smo izkoristili za zasnovo hišk na vodi. Skušali smo upoštevati danost lokacije in elemente povezati v celoto, da so v kontekstu s prostorom in se vanje implementira značilnost območja.
Keywords: Arhitekturna interakcija, narava, Šmartinsko jezero, kamp, glamping
Published: 31.08.2017; Views: 1069; Downloads: 310
.pdf Full text (70,04 MB)

10.
Vrednotenje kognitivnega napora prostoročnih uporabniških vmesnikov na osnovi subjektivne ocene in analize EEG meritev s pomočjo naprave emotiv EPOC+
Aleš Janko, 2017, master's thesis

Abstract: Potreba po bolj intuitivni interakciji je privedla do nastanka naravnega uporabniškega vmesnika. Ta prinaša številne nove načine prostoročne interakcije, ki pa še niso tako razširjeni, kot je na primer stični način interakcije z miško in s tipkovnico. Ker gre tu predvsem za novo tehnologijo, se morajo neizkušeni uporabniki naučiti upravljanja tovrstnih naprav, da jih lahko uporabljajo hitro, preprosto in podzavestno. Trud, ki ga vloži uporabnik v to, je odvisen od predhodnega znanja, kar je povezano tudi s kognitivno obremenitvijo. V magistrskem delu smo izvedli raziskavo, na podlagi katere smo ugotavljali, ali je stopnja kognitivne obremenitve pri uporabnikih prostoročne interakcije večja od stopnje obremenitve pri stični interakciji. Kognitivno obremenitev smo vrednotili na osnovi subjektivne ocene udeleženca eksperimenta in meritev možganskih aktivnosti (EEG). Meritve možganskih aktivnosti smo izvedli s komercialno dostopno napravo Emotiv EPOC+. V raziskavi smo primerjali prostoročni interakciji na osnovi prepoznavanja gest za napravi Kinect in Myo ter stično interakcijo z miško in s tipkovnico. V raziskavi je sodelovalo 26 udeležencev brez daljših ali naprednejših izkušenj s prostoročno interakcijo, so pa redni uporabniki računalnika. Rezultati analize možganskega valovanja so pokazali, da je bila obremenitev udeležencev pri napravah prostoročne interakcije nekoliko večja kot pri stični interakciji, vendar pa razlike niso bile signifikantne. Z analizo subjektivnih ocen so bile ugotovljene signifikantne razlike med obremenitvijo pri napravah prostoročne in stične interakcije. Ugotovljeno je bilo tudi, da obstajajo povezave med kognitivno obremenitvijo in uporabnostjo, preprostostjo uporabe in čustvenim doživljanjem.
Keywords: prostoročni uporabniški vmesnik, prostoročna interakcija, kognitivna obremenitev, EEG, Emotiv Epoc+, Kinect, Myo
Published: 16.06.2017; Views: 789; Downloads: 76
.pdf Full text (4,02 MB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica