| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 146
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Primerjalna analiza institucionalnega okolja Indije in Kitajske
Viktorija Potnik, 2022, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je primerjati institucionalno okolje Indije in Kitajske. Cilj magistrskega dela je podrobno proučiti politične, ekonomske in družbene institucije obeh držav ter ugotoviti, kako te vplivajo na njuno mednarodno trgovinsko menjavo ter na privabljanje tujih neposrednih investicij. V pregled so vključeni tudi kratek zgodovinski pregled in kako je ta vplival na daljni razvoj omenjenih institucij. Raziščemo podobnosti in razlike med institucijami ter ali le te različno vplivajo na gospodarsko rast in razvoj obravnavanih držav. Na podlagi raziskave in primerjave političnega, ekonomskega in družbenega institucionalnega okolja Indije in Kitajske pridemo do zaključka, da ima Kitajska bolj uspešna našteta institucionalna okolja kot Indija in so ta vzrok za bolj uspešno in razvito mednarodno trgovinsko menjavo ter privabljajo več tujih neposrednih investicij. Omenjena institucionalna okolja ohranjajo svoj vpliv tudi v zadnjih nekaj letih, ker Kitajska ohranja svojo mednarodno trgovinsko prednost pred Indijo, prav tako pa vseskozi privablja več tujih neposrednih investicij. Zaradi nasprotnih interesov in zasedanja določenega ozemlja pa to krha odnose med državami, kar se kaže predvsem v zmanjšanju uvoza s strani Indije na Kitajsko ter s postavljanjem novih omejitev s strani Indije pri pritoku tujih investicij, ki veljajo predvsem za sosednje države. To se v grobem nanaša predvsem na Kitajsko, saj želi Indija preprečiti, da bi kitajska podjetja prevzela indijska. Indija zaradi svojega razvitega farmacevtskega sektorja krepi pritok tujih investicij in nenehno povečuje mednarodno menjavo, a oslabljeni odnosi s Kitajsko lahko pripeljejo do izgube enega od njenih največjih uvoznih partnerjev. Kitajski pa s tem grozi izguba njenega največjega izvoznega trga.
Keywords: Ekonomske institucije, politične institucije, družbene institucije, Indija, Kitajska, mednarodna trgovinska menjava, tuje neposredne investicije
Published in DKUM: 23.01.2023; Views: 33; Downloads: 6
.pdf Full text (1,57 MB)

2.
Davčno ugotavljanje izvora premoženja
Maja Šega, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Ugotavljanje izvora premoženja v Sloveniji temelji na Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), ki opredeljuje možnost uvedbe postopka finančne preiskave in možnost odvzema premoženja nezakonitega izvora. S finančno preiskavo se odkrijejo premalo obračunane dajatve ali druge nepravilnosti, prav tako dobimo s finančno preiskavo potrebne podatke za začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora ali pa podatke o začasnem zavarovanju odvzema. Namen finančnih preiskav je tako preprečevanje in zaviranje pridobivanja in uporabe premoženja nezakonitega izvora zaradi varstva pridobivanja premoženja na zakonit način ter zaradi zaščite gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine, ki ga zagotavlja pridobivanje premoženja v skladu s predpisi. To se v Republiki Sloveniji zagotavlja z odvzemom premoženja tistim, ki so takšno premoženje pridobili na nezakonit način, ali pa je bilo premoženje nanje preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti premoženja. Finančna preiskava, ki jo izvaja Finančna uprava Republike Slovenije je opredeljena v 100. členu Zakona o finančni upravi. FURS izvaja finančne preiskave, ki se usmerjajo v odkrivanje, preprečevanje in preiskovanje nezakonitih dejavnosti ter kršitev predpisov. FURS v okviru finančnih preiskav sodeluje tudi z Državnim tožilstvom, policijo, Uradom za preprečevanje pranja denarja in Komisijo za preprečevanje korupcije. Glavni predmet finančnih preiskav predstavlja odkrivanje tihotapskih mrež, utaje DDV, nadzori nad davkom o dohodku pravnih oseb, odkrivanje nezakonitega premoženja itd. FURS sam opredeli kdaj gre za visoko ogroženost varnosti države ali pa za ogroženost finančnega interesa Republike Slovenije, in na podlagi vsakega individualnega primera presodi ali je potrebna sprožitev postopka finančne preiskave. Finančna uprava Republike Slovenije pa pri svojem delovanju sodeluje tudi z mednarodnimi institucijami kot so Europol, Eurojust in Eurofisc.
Keywords: Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), Finanačna uprava Republike Slovenije, odvzem premoženja nezakonitega izvora, mednarodne institucije, odvzem premoženja, diplomsko delo
Published in DKUM: 24.11.2022; Views: 118; Downloads: 21
.pdf Full text (1,18 MB)

3.
Vzpon populizma v evropskih gospodarstvih in njegove ekonomske posledice
Zarja Korez, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavljamo pojav populizma, ki je inherentna politična značilnost sodobnih (evropskih) demokracij. Razmah populizma se je v Evropi v zadnjih desetletjih povezoval s krepitvijo tako skrajno desnih kot skrajno levih političnih gibanj in strank. Največ ga je moč zaznati v vzhodnem delu Evrope, kjer nezadovoljstvo prebivalstva zaradi lastnega slabšega družbeno-ekonomskega položaja krepi več radikalnih populističnih strank. Tudi Zahodna Evropa ni imuna na nezadovoljstvo prebivalstva, kjer pa je to usmerjeno predvsem v kritike Evropske unije in njenih institucij. V diplomskem delu tako predstavljamo, kako izbruhi gospodarskih kriz, zunanjetrgovinska liberalizacija, finančna globalizacija, povečevanje dohodkovne neenakosti, migracije delovne sile in neuspešnost ekonomskih politik v kombinaciji s kulturnim odporom povečujejo populistično podporo, ki obravnavane negativne gospodarske procese še krepijo. Predstavimo tudi možne strategije za omejevanje populističnih strank, ki lahko ponovno pomagajo vzpostaviti demokratična in liberalna načela evropskih gospodarstev.
Keywords: Populizem, posledice populizma, obvladovanje populizma, evropska gospodarstva, institucije.
Published in DKUM: 24.11.2022; Views: 80; Downloads: 30
.pdf Full text (1,50 MB)

4.
Emisije toplogrednih plinov v Evropski uniji in vpliv lobijev na evropsko zakonodajno urejanje : magistrsko delo
Tjaša Cvenk, 2022, master's thesis

Abstract: Naloga obravnava vplivanje lobijev na zakonodajo EU na področju emisij toplogrednih plinov. Lobiranje je dejavnost, ki se vsakodnevno odvija okoli nas ter poteka s strani oseb, ki želijo vplivati na zakonodajo, tako da bi končni rezultat pozitivno vplival na njihovo dejavnost. V praksi je veliko bolj zaželjeno in tudi ustvarja večjo moč na vplivanje in odločanje zakonodajnih organov, če se več podjetij združi med seboj, kjer njihove interese predstavlja en zastopnik, pri čemer se na tak način ustvari močan vpliv na celoten postopek sprejemanja zakonodaje. Lobiranje se v večini primerov dogaja tajno, preko sestankov, na zasebnih skupščinah in organiziranih večerih, prek pisem ter mailov. Lobiranje lahko preseže legalno dejavnost ter se sprevrže v ilegalno dejavnost, ki se kaže z grožnjami in podkupovanjem. V nalogi nas zanima lobiranje v okviru petih kategorij izpustov toplogrednih plinov. To so emisije, ki nastajajo iz petih dejavnosti, tj. raba energije, industrijski procesi in raba proizvodov, kmetijstvo, raba tal, sprememba tal in gozdarstvo ter ravnanje z odpadki, izredno negativno vplivajo na podnebne spremembe, zdravje ljudi in celoten ekosistem na zemlji. Na podlagi primerov iz vsake kategorije izpustov toplogrednih plinov je mogoče okvirno videti lobije, na kakšne načine vplivajo na vsako od kategorij ter kaj želijo doseči s svojim delovanjem. Dejavnost lobiranja samo po sebi ni problematična, saj je pomemben del demokratične družbe. Lobiranje je lahko tudi v prid zakonodajnim organom EU, saj jim lobisti, ki imajo specializacijo iz različnih področij, pomagajo pri sestavi predlogov zakonodajnih aktov. Problem v zvezi z lobiranjem nastane, ko pričnejo zakonodajni organi EU slediti željam podjetij in ne širši evropski javnosti. Lobisti mnogokrat želijo doseči, da bi se EU zakonodaja sprejela z zamikom, jo sabotirajo ali poskušajo preprečiti njeno sprejetje. Zakonodajni organi EU sicer sprejemajo predloge zakonodajnih aktov, s katerimi bi izboljšali življenski standard evropskega prebivalstva in ekosistemov, vendar pa močna podjetja pogosto nasprotujejo njihovim načrtom. Problem je prav tako netransparentnost podjetij, ki lobirajo institucije EU. Evropska unija ima uveljavljen EU Register za preglednost (v nadaljevanju: Register), pri čemer gre za sistem kjer morajo biti registrirane vse interesne skupine, v primeru, če želijo vplivati na zakonodajna telesa EU, tj. Komisijo, Parlament in Svet. Čeprav je bil Register v letu 2021 posodobljen, postal pa je tudi obvezen, njegova vsebina še vedno ne predstavlja nujno dejanskega stanja, saj lobistični stiki niso enotni in pregledni. V ta namen bi moral biti zagotovljen enoten dan letnih posodobitev podatkov vseh evropskih podjetij, ki opravljajo dejavnost lobiranja v EU ter podrobnejši pregled podatkov glede finančnih sredstev. Preko Registra ter primerov iz medijev se poskušajo prebivalci EU seznaniti s delovanjem lobijev, ki ga imajo le-ti na zakonodajne organe EU. Zaradi nepopolnega Registra ter primerov, ki prikazujejo le izbrane ter splošne informacije določenih škandalov, le-ti nimajo veliko možnosti, da bi se lahko spoznali s dejanskim vplivom delovanja lobijev na institucije EU. V zadnjem delu naloge so predstavljene tabele kategorij virov toplogrednih plinov, v katerih so razčlenjena podjetja vsake kategorije glede na število lobistov, stikov, ki jih imajo s Komisijo in Parlamentom, ter finančni stroški lobiranja. Namen tabel je priti do ugotovitve, ali je Register dovolj pregleden, ko se prične informacije podjetij primerjati med seboj. Zaključimo lahko, da Register, ne glede na nove spremembe, ni dovolj transparenten in pregleden ter še vedno povzroča nejasnosti pri zbiranju podatkov. Čeprav Register še ni zasnovan v obliki, ki bi popolno zadovoljil uporabnike, je potrebno dodati, da pot k njegovemu izboljšanju meri v pozitivno smer.
Keywords: institucije EU • transparentnost • tehnike lobiranja • razkritje • EU Register za preglednost • korupcija • načelo demokratičnosti • emisije toplogrednih plinov
Published in DKUM: 08.07.2022; Views: 345; Downloads: 26
.pdf Full text (1,54 MB)

5.
Vloga otroka v različnih alternativnih konceptih : diplomsko delo
Sabina Pušnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela z naslovom Vloga otroka v različnih alternativnih konceptih je opredeliti različne alternativne koncepte, in sicer waldorfski vzgojni koncept, vzgojni koncept Marie Montessori, summerhillski vzgojni koncept in vzgojni koncept Reggio Emilia ter vloge, ki jih prevzema predšolski otrok v posameznem alternativnem vzgojnem konceptu. V teoretičnem delu smo sprva predstavili vzroke za pojavitev alternativnih vzgojnih konceptov. Nadaljevali smo s predstavniki omenjenih konceptov in njihovimi teorijami ter podali glavne posebnosti posameznih alternativnih konceptov. Osredotočili smo se predvsem na vlogo otroka, ki jo predpostavljajo posamezni koncepti. Teoretični del smo zaključili s podatki, ki prikazujejo stanje oz. delovanje alternativnih vzgojnih konceptov dandanes, usmerili pa smo se predvsem na območje Slovenije. Za izvedbo empiričnega dela smo s pomočjo strokovne literature sestavili anketni vprašalnik, s katerim smo pridobili potrebne podatke za izvedbo empirične raziskave. V empirični raziskavi so sodelovali vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok, zaposleni v različnih vrtcih po Sloveniji. V raziskavo je bilo vključenih 100 strokovnih delavcev.
Keywords: Alternativni koncepti, predšolska vzgoja, vloga otroka, zasebne vzgojno-izobraževalne institucije.
Published in DKUM: 13.12.2021; Views: 472; Downloads: 141
.pdf Full text (1,24 MB)

6.
Pasje borbe in mučenje živali : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Nina Zrimšek, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Večinoma povsod po svetu veljajo boji, kjer se dve živali borita ena proti drugi, za kruta dejanja in so zato nezakoniti. Namen diplomskega dela je predstaviti problematiko mučenja živali v obliki pasjih borb s poudarkom na dogajanju v Sloveniji. Pasje borbe so zahrbten način služenja denarja ter grozna oblika mučenja živali in psov, ki jih kasneje velikokrat ni mogoče rešiti. V analizi smo ugotovili, da se pasje borbe pojavljajo tudi v Sloveniji, vendar pristojni ne ukrepajo učinkovito zaradi skope zakonodaje in pomanjkanja prijav s strani širše javnosti. Ugotovili smo, da imamo eno od najslabših zakonodaj na področju varovanja živali v Evropi. Edine, ki se borijo za pravice živali, so nevladne organizacije, ustanovljene s tem namenom. Organizacije za pomoč psom že vrsto let opozarjajo na dejavnike, ki nakazujejo na pasje borbe, in si prizadevajo, da bi pomagali psom ter kaznovali storilce in vpletene, s tem, da poudarjajo, kako slabo zakonodajo imamo v Sloveniji glede zaščite živali. Pristojne institucije ne ukrepajo pravilno, medtem ko organizacije, ki želijo pomagati, nimajo pooblastil in finančnih sredstev. K boljšemu ukrepanju bi lahko pripomogla sprememba zakonodaje ali boljša informiranost javnosti o zanemarjanju in mučenju živali ter vsem, kar je povezano s pasjimi boji. Širša javnost bi se morala bolj zavedati problematike mučenja in zanemarjanja živali ter biti bolj podučena o problematiki pasjih borb in vsem v povezavi z njimi. Zadnja leta se vse bolj opozarja in več govori o pasjih borbah in mučenju, zato lahko upamo na izboljšanje situacije. Kot lahko zasledimo v medijih, se organizacije trudijo, da bi bile živali v zakonih navedene kot čuteča bitja in ne več kot predmet oziroma zasebna lastnina. Zvišati bi bilo treba kazni za mučenje ter poostriti nadzor nad vzrejo in prodajo psov.
Keywords: živali, mučenje živali, psi, pasje borbe, prevzgoja psov, preprečevanje, pristojne institucije, diplomske naloge
Published in DKUM: 19.11.2021; Views: 395; Downloads: 69
.pdf Full text (1,08 MB)

7.
Vpliv mikrokreditov na revščino
Tjaša Turk, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Revščina ter dejavniki, ki na le-to vplivajo so v zadnjih desetletjih tako v ekonomiji, kot tudi v drugih vedah pridobili veliko pozornosti. V diplomskem delu smo preko pregleda empirične evidence o vplivih mikrokreditov na revščino skušali ugotoviti, ali lahko posojanje majhnih vsot finančnih sredstev revnim uvrstimo med pomembnejše dejavnike znižanja stopnje revščine, ki smo ga zabeležili v zadnjih desetletjih. V prvem delu smo se osredotočili predvsem na razloge za pojav mikrokreditov, torej dejavnike, ki ustvarjajo potrebo po aktivnem upravljanju finančnih sredstev ter dejavnike, ki revnim posameznikom in gospodinjstvom onemogočajo dostop do formalnih bančnih storitev ter produktov. Nato smo na podlagi raziskav iz Bangladeša ter Indije, dveh držav z največjim mikrofinančnim sektorjem, skušali ugotoviti ali imajo mikrokrediti pozitiven vpliv na revščino, oziroma posamezne dimenzije revščine in tako revnim posameznikom ter gospodinjstvom pomagajo pri izstopu iz le-te. Ugotovili smo, da so vplivi mikrokreditov na revščino večinoma majhni in zanemarljivi, zato smo se v zaključku osredotočili tudi na morebitne dejavnike, ki bi lahko bili razlog za omejen pomen mikrokreditov pri zniževanju stopnje revščine.
Keywords: Mikrokrediti, mikrofinance, revščina, mikrofinančne institucije, dohodek
Published in DKUM: 04.11.2021; Views: 396; Downloads: 27
.pdf Full text (1,12 MB)

8.
Analiza etičnih kodeksov finančnih in nefinančnih institucij v Sloveniji
Rok Pen, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo analizirali etične kodekse naključno izbranih treh finančnih in treh nefinančnih institucij. Na temelju izbranih kategorij smo presojali razlike in podobnosti med etičnimi kodeksi finančnih in nefinančnih institucij. Za lažje razumevanje problematike v smo v začetku diplomskega dela navedli vse potrebne pojme za razumevanje problematike. Opredelili smo pojme; etika, poslovna etika, etični kodeks, finančne institucije, nefinančne institucije. Ugotovili smo, da imajo finančne institucije in nefinančna podjetja v Sloveniji različne bistvene vsebine etičnih kodeksov poslovanja. Dodatna ugotovitev je, da učinkovita raba etičnih kodeksov izboljšuje korporativno upravljanje podjetij. Etični kodeksi so po finančni krizi leta 2008 dobili večji pomen. Povečan pomen poslovne etike v podjetjih in podrobno napisani etični kodeksi so zelo pomembni, zahteve po njihovi kakovostni vsebini pa naraščajo. Zastavljene hipoteze smo preverjali s pomočjo javno objavljenih dokumentov. Zaradi preglednosti smo se odločili uporabiti tabelarični prikaz, ki smo ga pisno povzeli in tako navedli razlike med finančnimi in nefinančnimi institucijami. Ugotovili smo, da imajo tako finančne kot nefinančne institucije vsebine etičnih kodeksov, ki jim dajejo poseben pomen. Te vsebine so bistvene za zaposlene v podjetjih, saj jim ob kritičnih situacijah pri delu nudijo oporo, kjer zaposleni najdejo navodila ustreznega ravnanja v situaciji.
Keywords: etika, poslovna etika, etični kodeks, finančne institucije, nefinančne institucije
Published in DKUM: 30.03.2021; Views: 535; Downloads: 155
.pdf Full text (1,06 MB)

9.
Vključevanje kulturnih institucij v turistično ponudbo občine Brežice na primeru Posavskega muzeja Brežice
Anja Kraševec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Kultura in dediščina sta pomembni soustvarjalki turistične ponudbe vsake destinacije. Na njunih temeljih se je razvila posebna vrsta turizma – kulturni turizem. Kulturni turizem je po besedah WTO najhitreje rastoči sektor turistične industrije v Evropi. Njegov potencial za razvoj smo opazili tudi v občini Brežice. S spodbujanjem sodelovanja med različnimi akterji s področja turizma v občini in z ustreznim in strokovnim vodstvom, ki bi težilo k ustvarjanju kulturnih doživetjih, bo lahko občina Brežice v prihodnosti postala konkurenčna vodilnim slovenskim destinacijam kulturnega turizma. Pomembni deležniki pri njegovem razvoju so kulturne institucije, ki so ključni oblikovalci kulturnih produktov v občini. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu s pomočjo strokovne literature predstavljamo kulturni turizem kot pomembno zvrst turizma, predstavljamo povezavo med kulturo in turizmom ter opredelimo kulturne institucije kot nosilce ponudbe kulturnega turizma. Podrobneje smo predstavili turistično ponudbo občine Brežic in vlogo Posavskega muzeja Brežice kot ključnega deležnika kulturnega turizma občine. V empiričnem delu smo opravili polstrukturirane intervjuje z deležniki na področju turizma in kulture v občini Brežice. Na podlagi odgovorov smo podali predloge za boljše vključevanje kulturnih institucij in ponudnikov kulturno-turističnih produktov v turistično ponudbo občine ter oblikovali turistični produkt, katerega rdeča nit je kulturni turizem.
Keywords: kulturni turizem, kulturne institucije, občina Brežice, Posavski muzej Brežice, vključevanje
Published in DKUM: 04.12.2020; Views: 746; Downloads: 108
.pdf Full text (2,15 MB)

10.
Odnos do spolnih zlorab otrok v Sloveniji : magistrsko delo
Sabrina Tomažič, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava spolne zlorabe otrok v Sloveniji, zakonsko ureditev, predstavitev in naloge državnih organov, odgovornih za obravnavo, preiskovanje in pregon spolnih zlorab otrok ter naloge in oblike pomoči nevladnih organizacij, ki s svojim delom pomagajo državnim ustanovam pri zagotavljanju pomoči žrtvam zlorab in nudenju strokovnih izobraževanj. V Sloveniji so žrtve spolnih napadov najpogosteje deklice, storilci so v večini moškega spola, različnih starostnih skupin, od 18. do 64. leta in moški nad 64. letom starosti. Največ spolnih zlorab je storjenih v družinskem krogu, med katerimi so storilci večinoma očetje, očimi, strici in dedki. V Sloveniji se odnos do obravnavanja spolnih zlorab otrok spreminja na boljše. Podatki o kriminaliteti so za večino državnih institucij javni in objavljeni na spletu, prav tako so le- te pripravljene sodelovati in nuditi pomoč za študijske zadeve. Tudi pri nevladnih organizacijah je opazen pozitiven odnos do obravnave spolnih zlorab otrok, saj je z njihovim porastom vedno več pozornosti posvečene zlorabljenim otrokom, prav tako organizacije nudijo pomoč žrtvam zlorab. Slovenija želi slediti evropskemu modelu iskanja rešitev, zaradi česar je v nastanku Berghaus model, ustanovljeno je bilo tudi društvu za očete, ki so bili po krivem obtoženi spolne zlorabe otroka.
Keywords: spolne zlorabe, otroci, zakonska opredelitev, preiskovanje, odkrivanje, pomoč žrtvam, institucije, policija, centri za socialno delo, nevladne organizacije, Slovenija, magistrska dela
Published in DKUM: 07.07.2020; Views: 825; Downloads: 113
.pdf Full text (2,21 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica