1. Izzivi in prednosti uvedbe e-izobraževanja skozi oči zaposlenih v podjetju xJelena Djaković, 2025, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je obravnavana uvedba e-izobraževanja v podjetju X.
Cilj raziskava je bil ugotoviti, kako zaposleni dojemajo to obliko izobraževanja, katere koristi in slabosti prepoznajo ter ali nanje vplivajo spol, starost, delovno mesto ali izobrazba.
Raziskava temelji na anketnem vprašalniku, s katerim smo zbrali podatke o zaposlenih in njihovem odnosu do e-izobraževanja. Analiza je pokazala, da zaposleni kot glavne prednosti navajajo časovno prilagodljivost, dostopnost z različnih lokacij, enostavnejše spremljanje napredka in večjo samozavest pri učenju. Med najpogosteje omenjenimi slabostmi pa so izpostavili pomanjkanje osebne interakcije ter izzive samodiscipline.
Na podlagi rezultatov ankete je mogoče sklepati, da je e-izobraževanje za zaposlene v podjetju X ustrezna oblika usposabljanja, ki jim lahko omogoča fleksibilno pridobivanje znanja. Za še večjo učinkovitost izobraževanja pa se priporoča uvedba dodatne tehnološke podpore pri organizaciji učenja in motivaciji zaposlenih.
Keywords: e-izobraževanje, informacijsko-komunikacijska tehnologija, usposabljanje na daljavo, izobraževanje zaposlenih
Published in DKUM: 21.10.2025; Views: 0; Downloads: 2
 Full text (947,74 KB) |
2. Stanje, učinki in perspektive iKT pri pouku geografije : magistrsko deloTeja Kolar, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava digitalizacijo geografskega izobraževanja in vlogo IKT pri sodobnem pouku geografije. Teoretični del opredeli IKT in okvirje digitalnih kompetenc, predstavi didaktične pristope (GIS, spletno raziskovanje, projektno, sodelovalno in problemsko učenje, igrifikacija, mobilno učenje) in najpogostejša orodja (npr. Google Earth, Kahoot!, Padlet, Mentimeter). Empirični del temelji na kvantitativni anketi s 192 udeleženci (45 učiteljev, 41 učencev, 106 dijakov).
Večina učencev in dijakov prepoznava IKT kot pomembno za geografijo (88 %). Hipoteza, da IKT povečuje zanimivost predmeta, je delno potrjena zaradi še vedno razmeroma redke in neraznolike uporabe pri delu učencev. Ugotovitve potrjujejo izrazit motivacijski učinek (H2) in izboljšanje razumevanja in/ali pospešitev učenja (H3; skupaj 78 % učečih, skladno tudi z mnenji učiteljev). Učitelji s pozitivnim odnosom IKT tudi pogosteje vključujejo (H4), domneva o redkejši rabi kljub pozitivnim stališčem pa je ovržena (H5).
Delo poudarja, da IKT pomembno prispeva h kakovosti in učinkovitosti geografskega pouka, a pri tem zahteva premišljeno, pedagoško utemeljeno integracijo, ustrezno tehnično podporo in razvoj digitalnih kompetenc; optimalni učni učinki nastajajo v ravnotežju z uporabo klasičnih pripomočkov (atlas, zemljevid).
Keywords: informacijsko-komunikacijska tehnologija, digitalne kompetence, učni pristopi, izzivi in vpliv vključevanja IKT
Published in DKUM: 06.10.2025; Views: 0; Downloads: 4
Full text (2,41 MB) |
3. Digital transformation of legal educationYuliya Kharitonova, Larisa Sannikova, 2022 Keywords: pravo, izobraževanje, študij, študijski programi, digitalizacija, digitalne kompetence, informacijsko-komunikacijska tehnologija, digital transformation, law studies, digital competences, information-communication technology, digital skills
Published in DKUM: 08.09.2025; Views: 0; Downloads: 4
Full text (641,58 KB)
This document has many files! More... |
4. Povezava glasbene izobrazbe učiteljev v osnovni šoli in uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku glasbene umetnostiMateja Blatnik, Barbara Kopačin, 2022, original scientific article Abstract: Učitelji glasbene umetnosti v osnovni šoli pri poučevanju večinoma uporabljajo tudi informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (v nadaljevanju IKT), saj nam ta omogoča delovanje funkcij zvoka, videa, prenašanja podatkov in brskanja po svetovnem spletu, kar služi kot pripomoček pri izvajanju določenih glasbenih dejavnosti. Zanimalo nas je, koliko si razredni učitelji pri poučevanju glasbene umetnosti pomagajo z uporabo IKT ter ali obstaja povezava med glasbeno izobrazbo razrednih učiteljev (formalno glasbeno izobraževanje, pevski zbor, plesne dejavnosti) in uporabo IKT pri pouku glasbene umetnosti. Ugotovili smo, da je uporaba IKT med poukom glasbene umetnosti pogojena s predhodno glasbeno izobrazbo učiteljev.
Keywords: glasbena šola, plesne dejavnosti, pevski zbor, glasbena umetnost, informacijsko-komunikacijska tehnologija
Published in DKUM: 24.07.2025; Views: 0; Downloads: 0
Full text (715,19 KB)
This document has many files! More... |
5. Zagotavljanje dobrega počutja stebrov vzgoje in izobraževanja: učencev, učiteljev in strokovnih delavcev : učencev, učiteljev in strokovnih delavcevSimona Šarotar Žižek, Matjaž Mulej, Ana Marija Gričnik, 2024, original scientific article Abstract: Dobro počutje je bistvenega pomena za zdravje in vsakdanje življenje. Otroci danes odraščajo v digitalnem svetu; tehnologije jih obdajajo, preden znajo govoriti, hkrati pa jih spremljajo na vsakem koraku, tudi v izobraževanju. Moderna (informacijsko-komunikacijska) tehnologija prinaša številne prednosti, a se tudi precej negativno odraža na dobrem počutju otrok, zato moramo poskrbeti za njihovo dobro počutje in jih obvarovati pred perečimi tveganji. Temelj obravnave dobrega počutja je pozitivna psihologija, nova veja psihologije, ki namesto problemov in negativnih lastnosti ljudi poudarja priložnosti in dobre lastnosti človeka oz. v tem primeru učiteljev, otrok in mladostnikov, strokovnih delavcev ter drugih sodelavcev v vzgoji in izobraževanju. Rezultati kažejo, da imajo pri spodbujanju dobrega počutja bistveno vlogo učitelji in starši, vzgojno-izobraževalne institucije pa potrebujejo sistematičen celovit pristop, ki vključuje medsektorsko sodelovanje, razredno klimo, celotno vzgojno-izobraževalno institucijo in kurikulum, pri čemer moramo upoštevati dolgoročne učinke vseh prizadevanj ter v njihovo oblikovanje vključevati otroke in mladostnike.
Keywords: informacijsko-komunikacijska tehnologija, dobro počutje, pozitivna psihologija
Published in DKUM: 02.07.2025; Views: 0; Downloads: 12
Full text (2,23 MB)
This document has many files! More... |
6. Sprejemanje pouka na daljavo s strani dijakov v času pandemije covid-19Zvonka Šauperl, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Pandemija COVID-19 je v Sloveniji povzročila zaprtje šol in prehod pouka na daljavo. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kako dijaki sprejemajo pouk na daljavo in uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Podatki zbrani z anketnim vprašalnikom so bili analizirani z deskriptivno in inferenčno statistiko. Raziskovalni vzorec je bil namenski in je vključeval dijake ene srednje zdravstvene šole. Vključeni dijaki so bili tisti, ki so v šolskem letu 2022/2023 obiskovali 3. in 4. letnik. Sodelovalo je 205 dijakov.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so se dijaki med poukom na daljavo srečali s težavami, povezanimi z odmaknitvijo od šolskega prostora, učiteljev in sošolcev, a so pouk na daljavo sprejeli odgovorno. Dijaki so se med izvajanjem pouka na daljavo srečevali s številnimi izzivi, med katerimi so bili najizrazitejši pomanjkanje osebnega stika, težave s tehnično opremo in pomanjkanje motivacije. Kljub temu so dijaki prepoznali prednosti spletnega učenja, kot so prilagodljivost, prihranek časa in lažje razporejanje časa za učenje. Srečevanje z izzivi ni bilo povezano s spremembo učnega uspeha.
Razprava in zaključek: Ugotovitve kažejo, da je pouk na daljavo s pomočjo IKT prinesel nove izzive in priložnosti v izobraževanje dijakov. Razumevanje teh dinamik je ključno za nadaljnji razvoj in izboljšanje izobraževalnih praks tudi v prihodnosti, še posebej v pogojih, ko se izobraževanje vse bolj prenaša v digitalno okolje.
Keywords: informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), izobraževalni proces, COVID-19, izzivi, težave
Published in DKUM: 27.06.2025; Views: 0; Downloads: 21
Full text (1,18 MB) |
7. Stališča staršev učencev osnovne šole do uporabe eAsistenta in Lo.Polisa : magistrsko deloVeronika Brdnik, 2025, master's thesis Abstract: Sodelovanje med šolo in starši ima ključno vlogo pri uspešnem izobraževanju otrok. Redna in učinkovita izmenjava informacij, obveščanje o napredku ter pravočasno reševanje morebitnih težav prispevajo k boljši podpori učencem in spodbujajo njihov razvoj, za kar je nujna ustrezna in učinkovita komunikacija.
V sodobnem času informacijsko-komunikacijska tehnologija pomembno vpliva na izboljšanje te komunikacije. Pri tem izstopata predvsem orodji, kot sta eAsistent in Lo.Polis, ki omogočata učiteljem in staršem enostaven dostop do informacij o šolskem delu otrok, njihovih ocenah, izostankih, vedenju in drugih pomembnih dogodkih. Ker sta ti orodji postali skoraj neizogibni v sodobnem šolskem sistemu, hkrati pa je o zadovoljstvu uporabnikov na tem področju malo znanega, se magistrsko delo osredotoča na stališča staršev osnovnošolcev glede uporabe eAsistenta in Lo.Polisa. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako starši ocenjujejo svojo uporabniško izkušnjo, kako pogosto in za katere namene uporabljajo omenjeni orodji, kje vidijo prednosti, s kakšnimi izzivi se soočajo pri njuni uporabi ter kako zadovoljni so z njima.
Ugotovljena stališča staršev glede uporabe eAsistenta in Lo.Polisa kažejo, da večina staršev redno uporablja orodji, daje prednost brezplačnim različicam in ceni možnost sprotnega spremljanja otrokovega napredka. Prav tako se večina strinja, da orodji ne moreta nadomestiti osebnega stika z učitelji. Skupni pomisleki so povezani z višjo ceno plačljivih paketov in vprašanji glede varnosti uporabe, kar kaže na relativno enotna mnenja staršev.
Keywords: komunikacija, sodelovanje s starši, informacijsko-komunikacijska tehnologija, eAsistent, Lo.Polis
Published in DKUM: 14.04.2025; Views: 0; Downloads: 52
Full text (963,14 KB) |
8. Pravni vidiki informacijske varnosti : magistrsko deloMonika Holešek, 2024, master's thesis Abstract: Prepričanje, da obstaja zamejen krog pravnih pravil, ki zanesljivo in popolno regulirajo področje informacijske varnosti, je huda zmota. Na tem področju se vrstijo in medsebojno prepletajo najrazličnejši družbeni podsistemi, ki jih je potrebno upoštevati. Hiter razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij in z njimi povezanih sistemov, s seboj prinaša tudi kar nekaj težav ter vseskozi odpira nove pravne dileme. Živimo v družbi, ki je praktično odvisna od tehnologije. Pravo pa tehnološkemu razvoju težko sledi. Razloga za to sta vsaj dva. Prvi je togost nekaterih klasičnih pravnih institutov in posledična neuporabnost za nove izzive, ki jih prinaša digitalizacija. Drugi problem je, da bi nenehno spreminjanje pravnih pravil ogrozilo pravno varnost. V magistrskem delu je tako na kratko predstavljeno področje informacijske varnosti, s poudarkom na razlogih za reguliranje tega področja. Predstavljeni so nekateri splošni
pravni akti Republike Slovenije in relevantni predpisi Evropske unije. Razvoj tehnologij, kot so umetna inteligenca, internet stvari, robotika in druge informacijsko-komunikacijske tehnologije eksponentno napreduje, kar bo v prihodnosti predstavljajo vedno večji izziv.
Keywords: Informacije, informacijska tehnologija, osebni podatki, tveganje, informacijska zasebnost, komunikacijska zasebnost, kibernetski kriminal, informacijsko pravo, ''uhajanje'' informacij, umetna inteligenca
Published in DKUM: 02.04.2024; Views: 405; Downloads: 185
Full text (1,20 MB) |
9. Uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij za informacijske operacije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostTeo Nuhanovič, 2023, undergraduate thesis Abstract: Svet se je v zadnjih letih močno spremenil in eden od razlogov je sektor informacijsko-komunikacijskih tehnologij, ki je eden od najhitreje rastočih in spreminjajočih se sektorjev v današnjem svetu. Hkrati pa so se vzporedno razvijale tudi informacijske operacije, ki se zdaj za dosego svojih ciljev močno zanašajo na informacijsko-komunikacijske tehnologije. Tako je nastala nova vrsta vojskovanja, informacijsko vojskovanje. To novo obliko vojskovanja uporabljajo številne države po svetu z različnimi cilji. Nekatere države ga uporabljajo v vojaške namene, druge pa v politične. Posledice so pogosto uničujoče, saj lahko vodijo do manipulacije in celo pranja možganov med ljudmi, ki so jim vsakodnevno izpostavljeni. Uporaba informacijskih operacij ni omejena zgolj na vojaške organizacije. Uporabljajo jih tudi nedržavni akterji, politične stranke in korporacije. Zato je za vsako državo pomembno, da razume in razvije strategijo informacijskih operacij, ki bi ji zagotovila prednost pred nasprotniki. Informacijske operacije se lahko uporabijo za vplivanje na nasprotnikov proces odločanja tako, da spremenijo njegovo dojemanje realnosti z lažnimi podatki ali z ustvarjanjem napačne slike v njegovem umu o tem, kaj se dogaja na bojišču.
Zaključno delo se osredotoča na informacijske operacije v dveh primerih, ki sta se zgodila v zadnjem desetletju, to sta rusko vmešavanje v ameriške volitve leta 2016 in ruske informacijske operacije v ukrajinski vojni. Oba primera sta podvržena informacijskim operacijam istega akterja. Zato skušamo skozi analizo in primerjavo ugotoviti, kje pretijo nevarnosti, orodja, ki jih akterji uporabljajo, in pa seveda kako implementirati varnostne mehanizme proti pretečim nevarnostim.
Keywords: informacijska varnost, informacijsko-komunikacijska tehnologija, informacijske operacije, informacijsko vojskovanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 16.01.2024; Views: 417; Downloads: 99
Full text (865,88 KB) |
10. Uporaba IKT pred, med in po epidemiji COVID-19 v posavskih osnovnih šolah : magistrsko deloTjaša Hode, 2023, master's thesis Abstract: Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) se vedno bolj pogosto vključuje v proces izobraževanja. Za njeno uspešno vključenost v pouk potrebujemo usposobljenega učitelja in dobro opremljeno šolo. Ker se je njena uporaba močno povečala v obdobju med epidemijo COVID-19, je zelo pomembno, da učitelji IKT tudi v prihodnosti še bolj vključujejo IKT v sam pouk.
Glavni namen magistrskega dela je bil preučiti uporabo IKT pred, med in po epidemiji COVID-19 v posavskih osnovnih šolah. Zanimali so nas razlogi za uporabo, prednosti in slabosti, pogostost uporabe IKT, usposobljenost učiteljev, katere naprave in orodja so uporabljali ter kakšna je bila opremljenost šol pred, med in po epidemiji COVID-19. Zanimale so nas razlike glede na razredno in predmetno stopnjo, dobo poučevanja, starostno skupino in okolje.
Rezultati raziskave temeljijo na vzorcu 147 učiteljev. Ti so pokazali, da so se usposobljenost, opremljenost in pogostost uporabe IKT po epidemiji izboljšale. Statistično značilnih razlik teh izbranih kategorijah glede na delovno dobo, starost, stopnjo poučevanja in okolje ni bilo. Ugotovili smo, da se IKT najpogosteje uporablja zaradi interesa učiteljev ali učencev, da so učitelji najpogosteje uporabljali računalnik in program Microsoft Office, da je najpogostejše sredstvo komuniciranja e-mail ter opredelili mnoge prednosti in slabosti, ki jih IKT prinaša.
Keywords: informacijsko-komunikacijska tehnologija, COVID-19, osnovna šola, usposobljenost, opremljenost
Published in DKUM: 22.09.2023; Views: 446; Downloads: 106
Full text (1,66 MB) |
