| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
MERJENJE ZADOVOLJSTVA VLAGATELJEV V VZAJEMNIH SKLADIH DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE INFOND D.O.O.
Miha Pitamic, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo predstavlja pojem in koncept zadovoljstva odjemalcev storitev. Predstavlja dejavnike, ki vplivaj na zadovoljstvo odjemalcev in pomen, ki ga takšno zadovoljstvo prinaša za organizacijo ter posledice (ne)zadovoljstva odjemalcev. Poudarek dela je na merjenju zadovoljstva odjemalcev. Organizacije morajo ugotavljati (meriti) zadovoljstvo svojih odjemalcev, če želijo vedeti, kakšno je njihovo zadovoljstvo ter na tej osnovi ukrepati dalje. Z merjenjem zadovoljstva organizacija komunicira s svojimi odjemalci ter kaže zanimanje zanje. Modeli in metode merjenja so lahko različni, in sicer lahko organizacija izvede anketo za ugotavljanje zadovoljstva, uvede sistem pritožb in predlogov ali izvede analizo izgubljenih odjemalcev. V raziskovalnem delu naloge smo ugotavljali zadovoljstvo vlagateljev družbe Infond d.o.o. in kje se pojavljajo potrebe po izboljšanju ponudbe in storitev družbe. Raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 113. izbranih odjemalcev v organizaciji oz. družbi Infond d.o.o.. Ugotovili smo, da so anketirani kot vlagatelji v vzajemne sklade družbe Infond d.o.o. v povprečju zadovoljni s storitvami družbe ter da ne obstajajo razlike v stopnjah zadovoljstva vlagateljev, ki so k skladom pristopili na različnih vpisnih mestih. Prav tako ne obstajajo razlike v zaznani kakovosti storitve med tistimi, ki so k skladom pristopili na različnih vpisnih mestih. Obstajajo pa razlike v zadovoljstvu vlagateljev glede na ustvarjen donos posameznikove naložbe. Velja, da višje kot je zadovoljstvo vlagateljev, bolj so zvesti družbi Infond d.o.o.. Kljub temu da rezultati kažejo visoko zadovoljstvo odjemalcev storitev družbe Infond d.o.o., se mora organizacija zavedati, da je potrebno nenehno skrbeti za inovativnost, konkurenčno prednost in tako skrbeti, da bodo obstoječi odjemalci ostajali zvesti in da bo družba pridobila nove odjemalce. Trenutno zadovoljstvo še ne pomeni zadovoljstva tudi v prihodnje.
Keywords: zadovoljstvo, storitev, odjemalci, kakovost, pričakovanja, merjenje, Infond d.o.o.
Published: 29.08.2018; Views: 566; Downloads: 57
.pdf Full text (1,51 MB)

2.
Pravna ureditev trženja vzajemnih skladov Infond d.o.o. v odvisnosti od njihove usmerjenosti, tveganosti
Petra Harič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljen pravni vidik delovanja vzajemnih skladov v Republiki Sloveniji. Od leta 2002-2015, je v skladu s smernicami in direktivami Evropske unije, Slovenija sprejela tri novele Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-1, ZISDU-2 in ZISDU-3). Sprejemanje zakonodaje in njena nadgradnja z novejšimi zakoni, predstavlja pomemben prispevek k delovanju slovenskih vzajemnih skladov. Predvsem po vstopu Slovenije v EU se je ta zavezala, da bo svoj pravni red poenotila s pravnim redom EU. Izziv sprejemanja novejše zakonodaje na področju trgovanja z vrednostnimi papirji, je bil predvsem lažje širjenje slovenskih investicijskih skladov v druge države EU in lažja registracija tujih investicijskih družb v Sloveniji. V diplomskem delu so tako prikazane prednosti sprejetja modernejše zakonodaje na področju investicijskih skladov, še posebej v smeri zaščite vlagateljev in družb v mednarodnem okolju. Dokazujemo, da slovenska pravna ureditev ne zavira trgovanja s tujimi investicijskimi skladi. Novosti v slovenski pravni ureditvi, pri trgovanju z vzajemnimi skladi, pospešujejo denarna vlaganja v vrednostne papirje. Zaradi sprejete zakonodaje na področju vrednostnih papirjev, je za slovenske vlagatelje portfelj varnejši in dostopnejši. Raziskave temeljijo na slovenski zakonodaji s področja vzajemnih skladov in na analizi družbe Infond d.o.o.
Keywords: vzajemni skladi, pravna ureditev, Infond, d.o.o., Slovenija, Avstrija
Published: 17.08.2016; Views: 520; Downloads: 51
.pdf Full text (1020,45 KB)

3.
ANALIZA KONKURENTOV DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE INFOND D.O.O. V SLOVENIJI
Miha Pitamic, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Sodobno poslovno okolje postavlja pred družbe za upravljanje številne nove izzive in spremembe, ki se jim le-te morajo prilagoditi, če si želijo zagotoviti tako obstoj kot tudi rast. V takšnem okolju je tržna uspešnost podjetja v veliki meri odvisna tudi od ustrezno oblikovanih strategij, na podlagi katerih podjetje uspešno konkurira ostalim podjetjem na trgu. Oblikovanje uspešnih in učinkovitih strategij zahteva poznavanje lastnih zmožnosti ter zunanjega okolja organizacije, v okviru katerega je odločilnega pomena poznavanje konkurence. V ta namen se v sodobnih podjetjih poslužujejo raziskovalnih tehnik, ki jih nudi znanstvena metoda analize konkurentov. Eno od pomembnejših orodij omenjene analize je primerjalna analiza konkurentov, oziroma benchmarking. S pomočjo benchmarkinga, ki pomeni sistematično in neprestano merjenje in primerjanje poslovnih rezultatov z ostalimi podjetji, lahko podjetje premaga svoje konkurente. Podjetje si tako zada za cilj preučiti, spoznati, uporabiti ter izpopolniti najboljše prakse, vse z namenom, da postane samo še boljše. Po opravljeni analizi ugotavljamo, da družba Infond d.o.o. ostaja v koraku z vsemi ostalimi družbami za upravljanje na slovenskem trgu, saj so finančni kazalci in ponudba storitev v večini primerljivi z najboljšimi v panogi. Razširitev segmenta ponudbe vzajemnih skladov je po našem mnenju nujna za ohranitev ugodnega položaja družbe na slovenskem trgu, vlagati pa bo potrebno tudi v razvoj prodajne mreže na tujih tržiščih.
Keywords: analiza konkurentov, benchmarking, strateški marketing, Infond d.o.o., družba za upravljanje, vzajemni skladi.
Published: 20.09.2010; Views: 1704; Downloads: 138
.pdf Full text (735,00 KB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica