| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 49
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Vpliv inflacije na transport : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Neja Gracej, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Inflacija ima precej velik vpliv ne samo na storitve, dobrine ter energente, temveč tudi na transport, kar smo občutili z naraščanjem cen predvsem v tovornem transportu. Dejavniki, ki vplivajo na stopnjo inflacije, pa so med seboj povezani ter skupaj posledično vplivajo na cene vseh vrst transporta. Na inflacijo ne vplivajo samo splošni dejavniki, temveč tudi naravne nesreče in katastrofe, kot so pandemije in vojne. V tem diplomskem delu smo torej raziskali, kakšen vpliv ima inflacija na tovorni transport v Sloveniji, EU in v EURO območju ter obratno s pomočjo razčlenjenih struktur stroškov cestnega, pomorskega, letalskega in železniškega tovornega transporta, statističnih podatkov o cenah goriva, indeksov cen transporta ter splošnih statističnih podatkov o inflaciji.
Keywords: tovorni transport, inflacija, stroški, statistični podatki, cene
Published in DKUM: 19.02.2024; Views: 18; Downloads: 0
.pdf Full text (6,99 MB)

2.
Inflacijsko tveganje in izbor ustrezne naložbene strategije
Mark Čegovnik, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Vsaka naložbena strategija ima finančni cilj, ki temelji na optimalnih donosih glede na stopnjo tveganja. Vlagatelji se morajo pri sestavi naložbene strategije seznaniti s stopnjo tveganj, katero so pripravljeni sprejeti pri investiranju ter tudi opredeliti različna tveganja, ki lahko posežejo v donosnost naložb. Obstaja več tveganj, ki lahko vplivajo na donosnost, vendar se bomo za namene te diplomske naloge osredotočili na inflacijsko tveganje. Za vlagatelje je ključnega pomena, da z ustreznimi strateškimi odločitvami zmanjšajo vpliv inflacije na donosnost svojih naložb. Vsako gospodarstvo je specifično in zgolj poznavanje stopenj inflacije ne zadostuje, saj morajo vlagatelji poznati pretekla inflacijska gibanja, cilje in izvajanje denarne politike ter kako so se posamezne naložbe odzvale na posamezna inflacijska obdobja. V tej diplomski nalogi bomo z dvema analizama nemškega, ameriškega in britanskega gospodarstva raziskali vpliv inflacije na naložbe ter poskušali določiti najbolj optimalno naložbo, ki se bo najbolje odzvala na inflacijska gibanja v gospodarstvu.
Keywords: inflacija, denarna politika, naložba, naložbena strategija, inflacijsko tveganje
Published in DKUM: 13.10.2023; Views: 245; Downloads: 33
.pdf Full text (1,22 MB)

3.
Dinamika in analiza inflacije ter odziv denarne politike v evroobmočju
Matej Dogša, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo pregledali obstoječo literaturo o inflaciji, njenih vplivih, vzrokih, načinih merjenja in vplivu ekonomske politike na njo. Pojasnili smo pojme CPI indeks, BDP deflator, HICP indeks, indeks proizvodnih cen, stroškovno pogojena inflacija, inflacija povpraševanja in stabilnost cen. Ločeno smo predstavili denarno in fiskalno politiko. Pri denarni politiki smo pregledali njeno definicijo, naloge, strategijo, instrumente ter uporabna teoretična modela Taylorjevo pravilo in kvantitativno teorijo denarja. Pri fiskalni politiki smo pregledali njeno definicijo, instrumente, raziskave glede fiskalnih ukrepov in njihov vpliv na inflacijo ter povezavo med nekonsistentnostjo fiskalne politike in inflacijo. V empiričnem delu smo na osnovi podatkov iz podatkovne baze Eurostat analizirali gibanje inflacije od januarja 2020 do maja 2023. Analizirali smo inflacijo za evroobmočje in države evroobmočja ter prikazali stopnjo rasti indeksa HICP in 12 skupin dobrin indeksa HICP. Ugotovili smo, da se je z največjo inflacijo v preučevanem obdobju soočala Estonija, in sicer avgusta 2022 z letno stopnjo 25,2 %. Ugotovili smo tudi, da je največjo rast skupnega indeksa HICP od januarja 2020 do maja 2023 imela prav tako Estonija, kjer je stopnja rasti indeksa znašala 36,51 %. Prikazali smo tudi bistvene vzroke za tako gibanje inflacije v preučevanem obdobju ter ugotovili, da se je zvišala raven cen vseh skupin dobrin razen skupin dobrin »komunikacije« in »izobraževanje« v nekaterih državah. V diplomskem delu smo prav tako pregledali ukrepe ECB v preučevanem obdobju in ugotovili, da je ECB v tem obdobju izvajala tako ekspanzivno kot restriktivno denarno politiko.
Keywords: inflacija, denarna politika, fiskalna politika, evroobmočje, stabilnost cen
Published in DKUM: 15.09.2023; Views: 312; Downloads: 67
.pdf Full text (2,13 MB)

4.
Analiza in pomen naftnega trga v 21. stoletju
Luka Nežmah, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V ekonomski teoriji velja oligopol za eno izmed osnovnih tržnih struktur, katere osnovne značilnosti so malo število ponudnikov na trgu, relativno nizka stopnja diferenciacije med proizvodi ponudnikov in visoke vstopne ovire. Enake značilnosti ima tudi svetovni naftni trg, zato ga uvrščamo v to tržno strukturo. Naftni trg in njegovi proizvodi še vedno poganjajo več kot polovico svetovnega gospodarstva, za kar na vidiku še ni alternative. Naftni trg velja za enega izmed redkih, ki mu tržno dinamiko na svetovni ravni narekuje odkrit kartel. Govorimo o mednarodni organizaciji držav izvoznic nafte ali krajše OPEC, ki s svojimi posegi skrbi za stabilnost naftnega trga in ohranjanje tržnih deležev držav članic kartela. V diplomskem delu preučujemo in analiziramo dogajanja na naftnem trgu v 21. stoletju. Predstavimo povpraševanje in ponudbo na tem trgu po svetu, raziščemo, kateri gospodarski sektor je največji porabnik naftnih derivatov, analiziramo cene surove nafte in pojasnimo, kaj se je z naftnim trgom dogajalo med pandemijo covid-19. Pregledno predstavimo tudi specifike slovenskega naftnega trg, pri čemer ugotavljamo, da je liberalizacija naftnega trga v Sloveniji povzročila dvig maloprodajnih cen naftnih derivatov. Prav tako pokažemo, da kljub veliki volatilnosti naftnih cen obstaja korelacija med inflacijo v Evropi in Združenih državah Amerike ter rastjo cen surove nafte (Crude WTI in Brent).
Keywords: tržne strukture, oligopol, naftni trg, liberalizacija, inflacija
Published in DKUM: 03.11.2022; Views: 413; Downloads: 64
.pdf Full text (1,51 MB)

5.
Makroekonomska analiza vpliva COVID-19 v evroobmočju
Nino Planinšek, 2022, master's thesis

Abstract: Pandemija COVID-19 je spremenila naša življenja, kakršna smo poznali. Med največjimi negativnimi spremembami je vpliv na gospodarstvo evroobmočja, ki je utrpelo največjo škodo po finančni krizi leta 2008. Vse se je začelo v Evropi konec januarja in v začetku februarja 2020, takrat smo zabeležili prve primere okužb z virusom. Tako so bili že meseca marca sprejeti prepotrebni ukrepi za preprečevanje širjenja in posledično socialno distanciranje. Ne glede na to, da je sprva kazalo, da se bo vse skupaj kmalu zaključilo, je sedaj mesec maj 2022, mi pa se še vedno soočamo z določenimi omejitvami in s strahom pred izbruhom novega vala, ki bi dodatno spremenil naša življenja in poslabšal gospodarske obete. Posledice v evroobmočju so vidne zlasti v zniževanju bruto domačega proizvoda, bruto investicij v osnovna sredstva, padcu uvoza, izvoza, državne in zasebne potrošnje. Ne pozabimo na inflacijo, čeprav se morda zdi, da so nižje vrednosti pozitivne za posameznike, temu žal ni tako, ker se posledično zmanjšuje gospodarska rast in povečuje brezposelnost. Pandemija je obsežno vplivala na trg dela in doprinesla predvsem številne prekvalifikacije na delovnih mestih, vpeljalo se je delo na daljavo, vse skupaj pa je imelo posledično vpliv na uporabo naprednih tehnologij. Posledice so sicer omejili programi in sheme za ohranjanje delovnih mest ter rešitve, ki temeljijo na področju ekonomske politike, katere glavni cilj je zagotoviti trajno gospodarsko rast, ki posledično omogoča izboljšanje in spremembo življenjskega standarda na višjo raven. Tako je bil sprejet sveženj fiskalnih spodbud, katerega cilj je bil, s povečanjem javne porabe in znižanjem davkov, podpreti agregatno povpraševanje. Pri tem je bil glavni namen doseči makroekonomske cilje, v tem primeru omejiti škodo in izboljšati stanje gospodarstva kot celote. Na področju monetarne politike je prišlo do nakupa državnih obveznic za zagotavljanje likvidnosti, prilagoditve deviznih tečajev in sprememb količine denarja v rezervah. Poleg vsega naštetega sta bila sprejeta tudi novi instrument za oživitev gospodarstva NextGenerationEU in okrepljeni dolgoročni proračun EU za obdobje 20212027. Cilj teh programov je pomagati državam članicam pri okrevanju, izboljšanju uspešnosti z uskladitvijo javnih in zasebnih naložb s širšimi cilji EU, zlasti z njeno zeleno in digitalno strategijo. V Evropi se je 27. decembra 2020 začelo cepljenje proti COVID-19, ki se pospešeno izvaja. Prav tako se je Evropska unija dogovorila o izdaji enotnega EU Digitalnega COVID potrdila. Vse navedeno je zelo spodbudno za našo prihodnost, ki je še vedno odvisna od razvoja pandemije COVID-19, precepljenosti posameznikov in stopnje upoštevanja ukrepov.
Keywords: Makroekonomija, denarna politika, bruto domači proizvod, inflacija, brezposelnost, fiskalna politika.
Published in DKUM: 23.06.2022; Views: 621; Downloads: 216
.pdf Full text (1,13 MB)

6.
Trgi plemenitih kovin in svetovno gospodarstvo
Eva Barta, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V delu diplomskega projekta predstavljamo trg plemenitih kovin, torej trg zlata, srebra, platine in paladija. Plemenite kovine imajo pomembno vlogo v zgodovini razvoja svetovne trgovine in v denarnih sistemih. Ponudbena stran plemenitih kovin je sestavljena iz novo izkopanih rud in recikliranja oziroma predelave. Povpraševanje po plemenitih kovinah lahko delimo na uporabo za nakit in za industrijske ter investicijske namene. Srebro, platina in paladij pa se izraziteje uporabljajo v industrijske namene. Zlato je ohranilo veljavo v portfelju centralnih bank kot varovalo, če bi prišlo do večjih globalnih težav. Plemenite kovine služijo kot alternativna naložbena sredstva za varovanje pred globalnimi negotovostmi. Med investitorji vzbuja strah predvsem inflacija, dvig inflacije zato praviloma poveča (investicijsko) povpraševanje po plemenitih kovinah, posledično pa se zviša tudi njihova cena. V delu diplomskega projekta predstavljamo rezultate študij, ki obravnavajo vprašanje, ali so plemenite kovine ustrezno varovalo pred inflacijo. Empirični rezultati niso povsem enoznačni, a ugotavljamo, da lahko zlato na dolgi rok deluje kot dobra zaščita pred inflacijo.
Keywords: zlato, srebro, platina, paladij, cene, inflacija, svetovno gospodarstvo
Published in DKUM: 02.12.2020; Views: 1127; Downloads: 225
.pdf Full text (1,80 MB)

7.
Specifičnosti inflacijskih gibanj v evroobmočju
Mihael Kodrič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Cenovna stabilnost je ena od ključnih sestavin gospodarske prosperitete. V evroobmočju je Evropska centralna banka tista, ki mora v obsegu svojega mandata srednjeročno ohranjati cenovno stabilnost blizu, ampak pod 2 %. V delu diplomskega projekta smo z analiziranjem obdobja od leta 1999 do leta 2019 našli glavne dejavnike dinamike inflacije v evroobmočju. Obdobje od leta 2012 do 2016 so zaznamovale izredno nizke inflacijske stopnje. Ugotovili smo, da je bilo v tem obdobju več dezinflacijskih dejavnikov, kot so padanje cen nafte, nizka pričakovanja o prihodnji inflaciji, manjše agregatno povpraševanje, padec cen blaga in storitev, uvoznih cen in cen industrijskih proizvajalcev ter nižja produktivnost. Na podlagi študija literature o učinku uvoza iz Kitajske smo ugotovili, da ima cenejši uvoz vpliv na nižanje stopnje inflacije. V evroobmočju je prav tako prisotno sorazmerno sinhronizirano gibanje inflacije z državami OECD.
Keywords: inflacija, evroobmočje, plače, globalizacija
Published in DKUM: 24.11.2020; Views: 855; Downloads: 186
.pdf Full text (676,56 KB)

8.
Specifičnosti inflacijskih gibanj v skupini držav G7
Simon Matej Podgoršek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Inflacija je pojav naraščanja splošne ravni cen. V zadnjih 30 letih smo priča konstantno nizkim stopnjam inflacije. Ocenjevanje in razumevanje inflacije je ključnega pomena pri oblikovanju in vodenju uspešne ekonomske politike. V tem delu obravnavamo teorijo o inflaciji in poglavitne dejavnike, ki vplivajo na inflacijsko gibanje. Prikažemo gospodarska in inflacijska gibanja držav članic G7 v obdobju od 1990 do 2019. Problem, ki ga predstavimo, je nenavadno nizka stopnja inflacije v zadnjem desetletju in nezmožnost monetarne politike, da bi ta problem razrešila. V delu pridemo do sklepa, da je ohranjanje stabilne inflacije ključnega pomena za gospodarski napredek držav. Dejavniki, kot so mednarodna trgovina, globalizacija, tehnološki napredek in plačna gibanja, pomembno krojijo dinamiko inflacije v skupini držav članic G7.
Keywords: Inflacija, gospodarska aktivnost, globalizacija, ekonomska politika, inflacijska pričakovanja.
Published in DKUM: 23.11.2020; Views: 929; Downloads: 134
.pdf Full text (721,01 KB)

9.
Nestandardni instrumenti denarne politike v finančni krizi in učinki
Sebastijan Farkaš, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Od svetovne finančne krize leta 2008 so centralne banke po vsem svetu izvajale številne nekonvencionalne denarne politike, da bi preprečile kreditni krč, spodbudile skupno povpraševanje in povečale inflacijo. V evroobmočju so to vključevale zagotavljanje likvidnosti s ponudbami za popolno dodelitev fiksne obrestne mere, podaljševanje ročnosti kreditnih poslov centralne banke, širši nabor upravičenih zavarovanj, obsežni programi nakupa sredstev javnega in zasebnega sektorja, negativne obresti stopnje in smernice za naprej. Večja gospodarstva kot so Združene države Amerike, Evropska Unija, Japonska, Združeno Kraljestvo, so posredovale s podobnimi vendar različnimi ukrepi, ki so imeli različne učinke na njihovo gospodarsko rast, inflacijo in zaposlenost.
Keywords: Monetarna politika, finančna kriza, instrumenti monetarne politike, nestandardni ukrepi, ECB, inflacija, gospodarska rast, BDP.
Published in DKUM: 13.12.2019; Views: 1243; Downloads: 151
.pdf Full text (554,68 KB)

10.
Dejavniki varčevanja gospodinjstev v Sloveniji in v Evropski uniji
Martin Jovanović, 2018, master's thesis

Abstract: Varčevanje je eden pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na gospodarsko rast v državi, saj je stopnja varčevanja zelo povezana z investicijami v državi. Poznavanje dejavnikov varčevanja je tako pomembno z vidika ekonomske politike, da lahko tako nosilci fiskalne politike vplivajo na odločitev posameznikov o tem, ali bodo del svojega razpoložljivega dohodka namenili za varčevanje ali pa za potrošnjo. Magistrsko delo obravnava varčevanje v gospodarstvu in dejavnike varčevanja v Sloveniji, Avstriji, na Madžarskem, Češkem, Slovaškem in na Poljskem. Omejili smo se na države Srednje Evrope, saj so si te države med seboj dokaj podobne tako glede gospodarske razvitosti kakor tudi glede kulture, poleg tega pa imajo med seboj zelo dobro razvito medsebojno trgovino. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej analiziramo osnovne teorije varčevanja in v njej izpostavljene dejavnike varčevanja. Predstavimo in analiziramo tudi rezultate empiričnih raziskovanj preučevanja dejavnikov varčevanja gospodinjstev. V nalogi prav tako predstavimo osnovne finančne instrumente, v katerih lahko gospodinjstva varčujejo. V empiričnem delu naloge analiziramo posamezne dejavnike varčevanja, njihovo gibanje skozi preučevano obdobje raziskovanja, tj. 2000–2017, in s pomočjo korelacijske analize ocenimo povezanost posameznih dejavnikov varčevanja s stopnjo varčevanja. Dejavniki, ki jih analiziramo, so naslednji: raven razpoložljivega dohodka na prebivalca, realna rast BDP na prebivalca, obrestna mera, inflacija, stopnja brezposelnosti, starostna odvisnost, stopnja urbanizacije, tuje direktne investicije in primanjkljaj oziroma presežek v proračunu države, poleg teh dejavnikov pa smo naredili tudi korelacijsko analizo s pričakovano življenjsko dobo po 65. letu starosti, spremembo cen nepremičnin in pogoji trgovanja. Rezultati empirične raziskave kažejo, da so demografski dejavniki in stopnja brezposelnosti najbolj in statistično značilno povezani s stopnjo varčevanja. Nadalje smo ugotovili statistično značilno pozitivno povezavo med varčevanjem in starostno odvisnostjo, primanjkljajem v proračunu, rastjo cen nepremičnin, pričakovano življenjsko dobo in bruto razpoložljivim dohodkom. Negativno statistično značilno povezavo pa smo ugotovili za dejavnike: realna rast BDP na prebivalca, realna obrestna mera in stopnja brezposelnosti. Dejavniki stopnja inflacije, stopnja urbanizacije, pogoji trgovanja in tuje direktne naložbe niso statistično značilno povezani s stopnjo varčevanja. Rezultati so tudi pokazali, da je največ preučevanih dejavnikov statistično značilno povezanih s stopnjo varčevanja na Poljskem, na drugi strani pa noben od dejavnikov ni povezan s stopnjo varčevanja na Češkem.
Keywords: varčevanje, stopnja varčevanja, realna rast BDP na prebivalca, inflacija, obrestna mera, stopnja brezposelnosti, demografski dejavniki, stopnja urbanizacije, tuje direktne investicije, primanjkljaj v državnem proračunu
Published in DKUM: 17.01.2019; Views: 1507; Downloads: 263
.pdf Full text (1,28 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica