Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu primerjamo neuspešnost nasilnega in uspešnost nenasilnega boja v Indiji. Obravnavamo obdobje od upora sepojev leta 1857 do osamosvojitve Indije leta 1947. Indijska podcelina je od 17. stoletja dalje bila pod Britansko vzhodnoindijsko družbo, katera si je postopoma priključevala številne province in izpodrinila moč tamkajšnjega mogulskega imperija ter drugih vladarjev podceline. Britanska represija nad domačini in nespoštovanje tamkajšnjih verskih tradicij sta vodili do upora sepojev (indijskih vojakov družbe) leta 1857. Upor so Britanci krvavo zatrli, indijske muslimane pa so označili kot krivce za upor, ker so Britanci bili pristranski do hindujcev. Odnos med muslimani in hindujci se je zaradi tega poslabšal, medtem ko se je odnos med muslimani in Britanci proti koncu 19. stoletja izboljšal. Zaradi dviga indijskega nacionalizma v drugi polovici 19. stoletja je bil ustanovljen Indijski nacionalni kongres, ki naj bi zastopal interes indijskega prebivalstva, vendar je muslimanski del bil slabo zastopan, zato so muslimani v začetku 20. stoletja ustanovili Muslimansko ligo. Med prvo svetovno vojno leta 1915 se je v Indijo vrnil Mahatma Gandhi. Leta 1920 je začel svoje gibanje nenasilnega boja za indijsko neodvisnost. S programi nekooperacije, državljanske neposlušnosti in številnih gladovanj je prepričal Indijski nacionalni kongres, da je prevzel njegove metode in se pretvoril v pravo politično stranko. Gandhi in Mohammed Ali Jinnah, kasnejši predsednik Muslimanske lige, sta v začetku 20. stoletja stremela k enotni neodvisni Indiji, vendar je sčasoma nastala ideja o ločeni muslimanski državi v 30-ih letih 20. stoletja. Posledično sta nastali dve ločeni državni entiteti, Indija in Pakistan, oba dominiona Velike Britanije.
Keywords: Indija, upor sepojev, vzhodnoindijska družba, britanski radž, Mahatma Gandhi, osamosvojitev
Published in DKUM: 06.01.2023; Views: 893; Downloads: 95
Full text (4,08 MB)

Abstract: Posledice sodobne globalizacije so večstranske, pozitivne in negativne. Gospodarstvo je v zadnjih desetletjih z množično internacionalizacijo in selitvijo v azijski del sveta povzročilo globalne družbene in demografske spremembe. Migracije so potekale ob podpori pomembnih in potrebnih dejavnikov, kot so sodobna tehnologija, ugodni pravni predpisi in pravila, povpraševanje na hitro rastočih trgih in globalna konkurenca, ki podjetja dejansko sili v mednarodno ekspanzijo. Tako so hitro rastoči trgi vzhodnega sveta postajali vse bolj konkurenčni in zanimivi ne samo za selitev proizvodnje oz. določenih členov dobavne verige, temveč tudi kot potencialni končni potrošniški trgi. Zraven demografije so k razvoju hitro rastočih trgov prispevali še mnogi drugi dejavniki, kot so prenos tehnologije in znanja, liberalizacija mednarodne trgovine, ugodni makroekonomski kazalci, industrializacija itd. Kot pomembnejša ciljna trga v magistrskem delu izpostavljamo Kitajsko in Indijo. Gre za državi, ki sta zaradi številčnega mladega prebivalstva ponujali ugodno demografsko podlago, oblasti pa so z ugodno oblikovano politiko in predpisi privabljale tuja podjetja k vstopu na njuna trga. V drugem delu magistrskega dela obravnavamo nov srednji družbeni razred na Kitajskem in v Indiji. Ugotovimo, da pripadnik novega srednjega družbenega razreda na omenjenih trgih po življenjskem slogu, potrošniških vzorcih, navadah in pogledu na svet postaja vse bolj podoben posamezniku iz t. i. zahodnih, razvitejših držav. Vsi zgoraj navedeni dejavniki so kot skupek omogočili hitro rast in razvoj novega srednjega družbenega razreda, kamor je spadalo vse več pripadnikov omenjenih trgov. Vplivi novega srednjega družbenega razreda so izjemni. Povzročili so gospodarske in družbene spremembe ne samo na hitro rastočih trgih, temveč na globalni ravni. Globalni trgi so zelo dinamični, zato globalno gospodarstvo v prihodnje verjetno ne bo ostalo več osredotočeno na azijske trge, pač pa bo za izkoriščanje vseh prednosti in priložnosti poiskalo nove potencialne trge. Kot takšne zaradi ugodnih demografskih kazalcev zaenkrat vidimo trge z afriške celine. Za uspešen gospodarski preboj pa bo Afrika vsekakor potrebovala še ogromno investicij in razvoja na področju osnovne infrastrukture.
Keywords: globalizacija, hitro rastoči trgi, nov srednji družbeni razred, Kitajska, Indija
Published in DKUM: 06.04.2020; Views: 1401; Downloads: 149
Full text (1,82 MB)

Abstract: Za poslovna pogajanja se najpogosteje odločimo zaradi drugačnih interesov dveh strani. Dober pogajalec mora znati predvsem poslušati, biti iznajdljiv, toda nikoli preveč popustljiv. Informacije in čas imajo pomembno vlogo. Ključna je dobra predhodna priprava, nato razprava in dajanje predlogov. Vedeti moramo kako nasprotno stran prepričati, da so naše rešitve boljše. Vsak pogajalec se odloči pogajati z drugačno taktiko. Čeprav želimo nasprotni strani postaviti ekstremne zahteve, jo slepiti ali se sklicevati na avtoriteto, se moramo v vsako taktiko najprej vživeti in razmisliti s katero bo zagotovljen uspeh. Mednarodni pogajalec mora znati več tujih jezikov, ker se bo srečeval z različnimi kulturami. Če se zna soočiti z drugačnim obnašanjem in načini pogajanja je uspeh zagotovljen. Mednarodni pogajalec se lahko pogaja z agresivnim, popustljivim, pasivnim, hladnokrvnim, zastrašujočim, trdovratnim ali tveganim slogom. Osredotočili smo se na poslovna pogajanja Italije in Indije. Italijani čas pred pogajanji dobro izkoristijo. Veliko jim pomeni, če njihovo kulturo predhodno dobro spoznamo. Pogajajo se počasi, premišljeno, vendar velikokrat niso prepričani vase. Do nasprotnika so iskreni, nikoli ničesar ne skrivajo. V družinskem življenju se naučijo stabilnosti, kar se prenese na pogajanja. V Indiji pomeni pogajanje vsakdanje opravilo in veščina, ki jo obvlada že skoraj vsak odrasel človek. Ena izmed njihovih najpomembnejših lastnosti je razmišljanje, ki jih privede do uporabnih idej in rešitev. Besede jemljejo velikokrat preveč osebno, redno preverjajo informacije nasprotnika. Radi se pogajajo z ljudmi, ki imajo večletne pogajalske izkušnje.
Keywords: poslovna pogajanja, mednarodna poslovna pogajanja, kultura, Italija, Indija
Published in DKUM: 09.11.2016; Views: 1258; Downloads: 107
Full text (1,15 MB)

Abstract: V diplomskem seminarju smo ugotavljali vpliv rasti prebivalstva na gospodarsko rast. Najprej je obrazložen pojem gospodarske rasti in dejavniki, ki vplivajo nanjo. Nato je v naslednjem poglavju opisana rast prebivalstva po letih, kako se je število prebivalstva povečevalo v zadnjih desetletjih in kako se je spremenila struktura prebivalstva na svetu. Preverili smo povezavo med rastjo števila prebivalstva in kvaliteto življenja, kako ta vpliva na revščino in število otrok, predvsem v državah v razvoju. Nato smo prikazali kakšne so napovedi za nadaljnjo rast prebivalstva. V naslednjem poglavju smo ugotavljali, kakšne so posledice rasti prebivalstva v razvitih državah in državah v razvoju. Kakšna povezava je med rastjo prebivalstva in gospodarsko rastjo, ali ta omejuje gospodarsko rast, ali jo lahko uporabimo kot ekonomsko sredstvo, ali da nima bistvenega vpliva na gospodarsko rast. Nato smo ugotavljali različne mehanizme in ukrepe za obstoječe demografske trende. Za ugotavljanje vpliva rasti prebivalstva na gospodarsko rast smo analizirali demografske trende na Kitajskem in v Indiji. Najprej smo prikazali osnovne podatke o gospodarstvu države, nato demografske trende v državi in napovedi za prihodnost. S primerjanjem vseh podatkov, ki smo jih prikazali v tej analizi, smo prišli do sklepa, ki je prikazan na koncu diplomskega seminarja.
Keywords: Rast prebivalstva, gospodarska rast, razvite države, države v razvoju, Kitajksa, Indija.
Published in DKUM: 23.10.2015; Views: 1790; Downloads: 374
Full text (1,36 MB)

Keywords: Indija, gospodarstvo, ekonomski razvoj, zgodovina, globalizacija, neposredne tuje investicije, efekti, tehnologija, produktivnost, raziskave, analiza
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1208; Downloads: 154
Link to full text
This document has many files! More...