| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Rimsko osvajanje današnje hrvaške obale in vprašanje rimskega imperializma
Petra Popović, 2020, master's thesis

Abstract: Rimska vojska, ki je Ilire prvič napadla leta 229 pr.n.št., najprej ni uresničevala imperialističnih želja rimske države. Antični pisci in sodobni avtorji so navajali različne razloge za rimske posege na vzhodno jadransko obalo, kljub temu pa jim je skupno, da nihče ni navedel, da bi imela rimska država pred Avgustom namen osvojiti to ozemlje. Do Avgustovega obdobja so izvajali napade, ki so jih nekateri antični pisci označili tudi kot del pravične vojne, saj naj bi bili pred tem Rimljani utrpeli škodo od ilirskega prebivalstva. Nikakor pa pred tem naj ne bi šlo za načrtno osvajanje ozemlja, torej za imperializem. Rimljani so v teku svojega prodiranja na tem območju izvajali romanizacijo, ki je bila vidna na številnih področjih.
Keywords: Imperializem, Dalmacija, Istra, pirati, romanizacija, pravična vojna, Hrvaška.
Published: 01.09.2020; Views: 147; Downloads: 26
.pdf Full text (2,00 MB)

2.
AFRIKA Posledice kolonizacije in dekolonizacije
Simon Rubin, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Afrika. Vedno, ko pomislimo ali slišimo ime, nam zdrami domišljijo. Začnemo razmišljati, kam dati ta pojem, mogoče se spomnimo na kako humanitarno akcijo, Karitas, misijonarje, vojne, pokole, kavo, agrume, puščavo, safari, počitnice? V diplomskem delu smo se dotaknili kolonizacije celine, posledic dveh svetovnih vojn, dekolonizacije in posledic vseh teh procesov. Celina, ki je bila še ne slabih tristo let v preteklost le obris obale na svetovnih zemljevidih in atlasih. Afriko je v drugi polovici 19. stoletja prizadela najhujša oblika človeške bolezni, želja po bogastvu in za dosego cilja se niso izbirala sredstva, pohlep je bil plačan v človeških žrtvah in krvi. V 60-ih letih 20. stoletja se je Afrika zbudila in stopila na pot ponovne pridobitve svobode in samostojnosti. Hodila je po trnovi poti polni ovir. Že takrat so sledile visokoleteče napovedi vzpona zatiranih ljudstev in uveljavljanja na svetovnem odru, ki se (še) niso uresničile. Prav tako se niso uresničile napovedi o človeških poletih na druge planete v našem sončnem sistemu. Priznati pa moramo, da Afrika ima potenciale, naravne vire, naravo, ljudi, ki počasi in vztrajno napredujejo, ohranjajo stike s tradicionalnim in gradijo svojo zgodovino in prihodnost. Edino kar ostane je vprašanje: Ali bodo imela afriška ljudstva koristi iz tega napredka in pridobljenega bogastva?
Keywords: Kolonizacija, dekolonizacija, kolonija, protektorat, Afrika, zgodovina, imperializem, Berlinska konferenca, Afriška unija, Gibanje neuvrščenih.
Published: 18.03.2016; Views: 1937; Downloads: 268
.pdf Full text (1,80 MB)

3.
AFRIKA V LETIH 1880 DO 1890 – V LUČI ČASNIKOV SLOVENEC IN SLOVENSKI NAROD
Jasmina Neureiter, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V delu, ki je pred vami, sem se ukvarjala z zgodovino Afrike med leti 1880 in 1890, pri čemer sta mi glavni vir raziskovanj predstavljala časnika Slovenec in Slovenski narod. Predstavila sem dogajanje v tistih afriških državah, ki so bile v omenjenem obdobju pomembne za evropske kolonialne velesile. Časnika sta največ pisala o Egiptu, katerega so Angleži zasedli leta 1882, ter o Sudanu, kjer je v tem času potekala revolucija pod Mahdijem. Angleži so imeli pomembno vlogo tudi v vojni z Buri v Južni Afriki, medtem ko so se Francozi zasidrali predvsem v Alžiriji in Tuniziji. V obeh severnoafriških državah je prihajalo do uporov zoper Francoze, ki so si v tem času podvrgli prav tako uporen Madagaskar. Izredno pomemben dogodek je bila Berlinska konferenca, na kateri so osnovali novo afriško državo Kongo, ki je prešla pod okrilje belgijskega kralja Leopolda II. V kolonialno delitev afriškega ozemlja sta se vključili tudi Nemčija, ki je imela vpliv predvsem v Kamerunu in Nemški vzhodni Afriki, ter Italija, ki se je usmerila v Etiopijo. Španija in Portugalska, nekoč izredno pomembni kolonialni državi, sta bili v obravnavanem obdobju vse bolj v senci omenjenih velesil.
Keywords: Afrika, kolonija, imperializem
Published: 25.11.2009; Views: 2448; Downloads: 228
.pdf Full text (6,82 MB)

4.
Vpliv ameriškega imperializma na islamski fundamentalizem
Valentina Kavnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Vse pogosteje smo priča terorističnim dejanjem, ki so naperjena proti Ameriki in Zahodu. Namen tega diplomskega dela je predstaviti glavne vzroke za nastanek radikalnih islamističnih organizacij, ki so odgovorne za nekatera izmed teh dejanj. Vse teroristične organizacije kot glavni vzrok navajajo naraščajoče nezadovoljstvo in selektivno vmešavanje ameriške politike v svetovno dogajanje. To je še posebej očitno na primeru Bližnjega vzhoda, kjer že desetletja traja spor med Izraelom in Palestino.
Keywords: fundamentalizem, terorizem, imperializem, islam, Judje, muslimani, Arabci, Združene države Amerike, Izrael, Palestina
Published: 12.05.2009; Views: 4741; Downloads: 704
.pdf Full text (1,22 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica