| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


61 - 69 / 69
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
61.
Gozdna pedagogika - primer projektnega dela v vrtcu Tezno Maribor
Sergeja Gabor, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo Gozdna pedagogika – primer projektnega dela v vrtcu Tezno Maribor sestavljata dve zaokroženi celoti, ki se med seboj dopolnjujeta in dograjujeta – teoretični in praktični del. V teoretičnem delu so podrobneje opredeljena teoretična ozadja, ki so potrebna za organizacijo, izvedbo in evalvacijo praktičnega dela naloge. Tako je opisan pouk izven učilnice (in v skladu z njim izkustveno učenje, projektno delo ter gozdna pedagogika), psiho-fizične lastnosti predšolskih otrok starih 3–5 let (ki so predstavljali vzorec našega dela) ter gozd Stražun, kjer je potekal praktični del naloge. V praktičnem delu diplomske naloge so podane natančne učne priprave, opisan je potek dela in evalvacija le-tega. Vse našteto temelji na vseh sodobnih teoretičnih spoznanjih izkustvenega učenja in zgodnjega naravoslovja. Ugotovljeno je, da je tak način dela naporen za vzgojitelja, vendar je za otroke mnogo bolj primeren in učinkovit
Keywords: projektno delo, izkustveno učenje, gozdna pedagogika, vrtec, 3– 5 let stari otroci.
Published: 24.08.2018; Views: 512; Downloads: 153
.pdf Full text (2,78 MB)

62.
Šolski vrtovi v Pomurju
Patricija Utroša, 2018, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je raziskati stanje šolskih vrtov v Pomurju. Cilj dela je bil predstavitev in zbiranje številčnih podatkov o pomurskih šolah, ki imajo šolske vrtove, ter analiza stanja šolskih vrtov na posameznih šolah. Raziskavo smo izvedli v dveh ločenih delih, in sicer z dvema anketnima vprašalnikoma. Prvi del smo izvedli s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, kjer je sodelovalo 38 pomurskih osnovnih šol, drugega smo izvedli z nestrukturiranim intervjujem, kjer je vzorec zajemal 9 pomurskih osnovnih šol, ter s fotografiranjem vrtov. Podrobna analiza podatkov, pridobljenih z intervjujem, zajema: vrste vrtov in rastlin, velikost in lokacijo vrta, pripomočke vrta, opravila na šolskem vrtu, organiziranost in izgradnjo vrta ter vključenost pomurskih osnovnih šol v projekte, vključenost učencev in staršev v delovanje vrta, uporabo pridelkov z vrta ter varnost učencev na vrtu. V teoretičnem delu magistrskega dela so predstavljeni pomurska regija, naravne danosti te regije, pomen šolskih vrtov za razvoj regije, naravoslovne vsebine iz učnih načrtov prvega in drugega triletja, ki vključujejo dejavnosti, povezane s šolskim vrtom, definicije šolskega vrta in opredelitve vrst šolskih vrtov. V empiričnem delu smo povzeli praktične izkušnje šol s šolskimi vrtovi v Pomurju in jih statistično ovrednotili. Predstavljene so dejavnosti, ki popularizirajo izobraževanje, povezano s šolskim vrtom in ga delajo še dostopnejšega.
Keywords: šolski vrt, Pomurje, osnovna šola, naravoslovna pismenost, izkustveno učenje, učilnica v naravi, intervju
Published: 24.08.2018; Views: 274; Downloads: 55
.pdf Full text (2,18 MB)

63.
Poučevanje izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja v prvem razredu na področju Goričkega
Monika Tušek, 2018, master's thesis

Abstract: V pričujočem magistrskem delu je bil glavni namen ugotoviti, kako pogosto in na kak način se učitelji prvih razredov pri predmetu spoznavanje okolja na področju Goričkega poslužujejo pouka zunaj učilnice. Naloga je sestavljena iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Teoretični del se razdeli na pedagoško-didaktični, psihološki in geografsko zgodovinski sklop. V pedagoško-didaktičnem sklopu bomo predstavili predmet spoznavanje okolja in podrobneje opisali teorijo v povezavi z izkustvenim učenjem. V sam opis so zajete metode, faze, načela, cilji, okoliščine in vodenje izkustvenega učenja. V nadaljevanju bomo opisali tudi pouk na prostem in se pri tem osredotočili tudi na prednosti in slabosti tovrstnega pouka. Psihološki sklop je namenjen grobemu opisu obdobju srednjega otroštva. Geografsko-zgodovinski sklop pa se navezuje na pokrajino Goričko, ki se nanaša na praktični del magistrske naloge. V empiričnem delu magistrske naloge so predstavljene analize rezultatov raziskave, ki je bila izvedena po goričkih osnovnih šolah, v katero je bilo zajetih deset učiteljev, ki poučujejo prvi razred. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotavljali, na kak način in kako pogosto se učitelji poslužujejo pouka zunaj učilnice pri predmetu spoznavanje okolja in kakšne pozitivne učinke tovrstni pouk doprinese učencem. Prav tako smo raziskali in analizirali potrjene učbeniške komplete prvih razredov za predmet spoznavanje okolja in proučili, v kolikšni meri so zastopane in predlagane dejavnosti za izvajanje pouka zunaj učilnice. Rezultati empirične raziskave ponazarjajo, da se učitelji prvih razredov poslužujejo poučevanja izven učilnice vsaj enkrat na teden. Navajajo, da ima tovrstni pouk pozitivne učinke na učence v smislu boljše zapomnitve snovi – trajnejšo znanje, uporaba in izraba učenčevih čutil, v ospredje pa so izpostavili tudi povečano motivacijo pri učencih. Učitelji imajo na splošno pozitiven odnos do poučevanja izven učilnice, saj je za učence bolj zanimivo, boljša zapomnitev, pridobivanje izkušenj in drugo. Rezultati nakazujejo, da se učitelji v primeru slabega vremena ne odločajo poučevati zunaj, obenem pa polovica vprašanih trdi, da šolska okolica v njihovih krajih ni primerna za pouk izven šolskih klopi. Na podlagi empiričnih rezultatov smo v praktičnem delu magistrske naloge izdelali primer modela za pouk zunaj učilnice v prvem razredu pri predmetu spoznavanje okolja. Učni model je pripravljen na način, da ga lahko učitelji prakticirajo izven učilnice, s čimer smo želeli nagovoriti učitelje, da je izkustveno učenje pri predmetu spoznavanje okolja izredno pomembno in skorajda neizbežno.
Keywords: razredni pouk, prvi razred, spoznavanje okolja, izkustveno učenje, poučevanje izven učilnice.
Published: 20.11.2018; Views: 491; Downloads: 165
.pdf Full text (1,63 MB)

64.
Travniške rastline in živali v kontekstu izkustvenega učenja - pedagoški eksperiment v oš ivanjkovci, vrtec ivanjkovci
Tjaša Novak, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo Travniške rastline in živali v kontekstu izkustvenega učenja – pedagoški eksperiment v OŠ Ivanjkovci, vrtcu Ivanjkovci, sestavljajo tri zaokrožene celote, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo – teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu je predstavljena narava (živa in neživa, izpostavljeno je naravoslovje v vrtcu ter vloga vzgojitelja v njem), izkustveno učenje in življenjski prostor travnik. V empiričnem in praktičnem delu je predstavljen pedagoški eksperiment v OŠ Ivanjkovci, vrtcu Ivanjkovci (vzorec predstavlja sedemnajst, štiri do šest let starih otrok). Ugotovljeno je, da so otroci na predtestu bolje kot travniške rastline prepoznavali in tudi poimenovali travniške živali, v praktičnem delu izkustveno spoznavali travniške rastline in živali in da je na potestu bilo prepoznavanje in poimenovanje travniških rastlin mnogo boljše, kar se pa tiče travniških živali se znanje otrok ni veliko spremenilo.
Keywords: Naravoslovje, izkustveno učenje, predšolska vzgoja, pedagoški eksperiment, travnik.  
Published: 05.12.2018; Views: 544; Downloads: 61
.pdf Full text (3,50 MB)

65.
Izkustveno učenje in poučevanje o vodi pri predmetu naravoslovje in tehnika v Pomurski regiji
Maja Bokan, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo Izkustveno učenje in poučevanje o vodi pri predmetu naravoslovje in tehnika v Pomurski regiji je sestavljeno iz treh samostojnih, medsebojno povezanih delov – teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Teoretični del vsebuje tri sklope, in sicer: pedagoško-didaktični sklop, psihološki sklop in geografki sklop ter predstavitev vode. V pedagoško-didaktičnem sklopu podrobneje predstavimo učni načrt za naravoslovje in tehniko ter opredelimo izkustveno učenje kot didaktično strategijo poučevanja pri naravoslovju. V psihološkem sklopu opišemo psihofizične lastnosti učencev, v geografskem sklopu na kratko predstavimo pomursko regijo in osnovne šole, katere so vključene v empirični del naloge. Po teh treh sklopih pa se osredotočimo na tematski sklop voda in opredelimo lastnosti vode, njen pomen za človeka ter onesnaževanje voda. V empiričnem delu predstavimo analizo raziskave, ki smo jo izpeljali v šestih šolah v Pomurski regiji (treh primestnih in treh mestnih šolah). Namen raziskave je bil ugotoviti, kolikšno znanje in odnos imajo učenci 4. in 5. razredov do vode. Rezultati empirične raziskave ponazarjajo, da imajo učenci v drugem triletju določeno znanje o vodi, vendar se je izkazalo, da imajo še vedno pomanjkljivo znanje o njej. Učenci imajo na splošno pozitiven odnos do vode, vendar ne vsi, nekateri jo premalo cenijo in se ne zavedajo njenega pomena za življenje. Na podlagi teh rezultatov smo mnenja, da je potrebno učence bolj poučiti o vodi in še bolj ozaveščati o tem, kako pomembna dobrina je voda. Rezultati empiričnega dela so nas usmerili v pripravo praktičnega dela. Pripravili smo model izvedbe aktivnosti z vodo na osnovi izkustvenega učenja. Vsaka aktivnost je podrobno opisana (zapisana vsebina, zajeti cilji, postopek aktivnosti, predvideni pripomočki). Učni model je pripravljen na način izkustva učencev, saj ta zagotavlja, da pridobljeno znanje ostane trajno. Pomembno je zavedanje, da je učenje o naravi v naravi za učence izjemnega pomena, saj jim omogoča lažjo zapomnitev učnih snovi in trajnejše znanje.
Keywords: učenci, naravoslovje in tehnika, izkustveno učenje, eksperimenti z vodo, Pomurska regija
Published: 18.07.2019; Views: 210; Downloads: 58
.pdf Full text (2,35 MB)

66.
Obisk vrtčevskih skupin na gradovih
Nika Škvarč, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je preučiti, v kolikšni meri vrtčevske skupine obiskujejo gradove. Cilji diplomske naloge so bili raziskati in ugotoviti, kako pogosto vzgojiteljice načrtujejo obisk kulturnih ustanov in katerih, kolikokrat v svoji karieri so načrtovale obisk gradu in kateri so razlogi, da jih načrtujejo ali ne načrtujejo. Obenem nas je zanimalo tudi, kolikokrat mesečno zaposleni na gradu Sevnica gostujejo predšolske otroke, za katere programe se vrtci najpogosteje odločajo ter za katerimi cilji stremijo pedagogi kustosi ob načrtovanju programov za predšolske otroke. Naloga je sestavljena iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opisali grad in življenje na njem, podali razloge za obisk gradu in njegovo ponudbo predšolskim otrokom. Podrobneje smo opisali program za otroke gradu Sevnica ter poudarili pomen sodelovanja vrtca s širšim okoljem in s pedagogi kustosi. V teoretičnem delu smo zajeli tudi vpliv odraslega o ozaveščanju otrokovega odnosa do kulture, naloge vzgojiteljev in staršev ter vlogo in pomen izkustvenega učenja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave o obiskovanju vrtčevskih skupin na gradovih. Podatke, zbrane z anketnim vprašalnikov vzgojiteljic, smo obdelali s pomočjo programa SPSS, medtem ko smo podatke, zbrane z anketnim vprašalnikom pedagoga kustosa, obdelali kot vodeni intervju, kar pomeni, da smo jih obdelali vsebinsko, kot kritično ovrednotenje podanih odgovorov. Na podlagi rezultatov raziskav smo ugotovili, da obiski vrtčevskih skupin na gradovih niso tako pogosto načrtovana dejavnost kot načrtovanje obiskov drugih kulturnih ustanov, kar je lahko posledica različnih dejavnikov in razlogov. Kljub temu pa rezultati prikazujejo tudi zadosten delež vzgojiteljic, ki pripisujejo obiskovanju gradov veliko vrednost, kar nas opomni na ozaveščanje vzgojiteljic o pomenu spoznavanja zgodovine, kulturne dediščine ter umetnosti v povezavi z izkustvenim učenjem.
Keywords: gradovi, izkustveno učenje, predšolski otroci, sodelovanje, vloga odraslih
Published: 30.08.2019; Views: 195; Downloads: 75
.pdf Full text (285,12 KB)

67.
Gozd skozi prizmo izkustvenega učenja ob uporabi računalnika pri 8-9 letnih otrocih
Lara Igrec, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Gozd skozi prizmo izkustvenega učenja ob uporabi računalnika pri 8–9-letnih otrocih je razdeljeno na tri dele: teoretični, praktični in empirični del. Teoretični del je razdeljen na tri sklope: naravoslovni, didaktični in geografski sklop. V naravoslovnem sklopu se osredotočimo na naravoslovje in zgodnje naravoslovje, navedene so tudi posebnosti naravoslovja. V tem sklopu je primerjava ciljev s področja naravoslovja med vrtcem, drugim in tretjim triletjem ter definicija gozda kot življenjskega prostora. Naslednji sklop zajema vsebino izkustvenega učenja, posebej so opisane tudi značilnosti 8- in 9-letnikov in informacijsko-komunikacijska tehnologija. Geografski sklop je namenjen opisu mestne četrti Pobrežje. Natančneje je opisan tudi gozd Stražun, v katerem je sam eksperiment potekal. Po teoretičnem sledi praktični del, v katerem je predstavljen namen pedagoškega eksperimenta, podrobni učni pripravi, izvedbi in evalvaciji kontrolne in eksperimentalne skupine, kjer je kontrolna skupina izvajala svoje aktivnosti v računalniški učilnici, eksperimentalna pa v gozdu. Na koncu je empirični del, kjer je opisano, kako uspešni sta bili kontrolna in eksperimentalna skupina pri reševanju preverjanja znanja in preizkusa znanja. Zanimala nas je tako uspešnost pri reševanju celotnega preverjanja znanja in preizkusa znanja kot tudi uspešnost pri reševanju posameznih nalog. Ugotovili smo, da je v našem primeru kontrolna skupina, ki je pridobivala znanje s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije, dosegla boljši uspeh kot eksperimentalna skupina, ki je pridobivala znanje z izkustvenim načinom učenja.
Keywords: naravoslovje, izkustveno učenje, gozd, informacijsko-komunikacijska tehnologija, mestna četrt Pobrežje.
Published: 24.10.2019; Views: 126; Downloads: 23
.pdf Full text (6,03 MB)

68.
Vključevanje šolskega vrta v vzgojno-izobraževalni kontekst delovanja Osnovne šole Mladika
Tjaša Bratušek, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo raziskali vključevanje šolskega vrta v vzgojno-izobraževalni kontekst delovanja Osnovne šole Mladika. Magistrsko nalogo sestavljajo tri ključne celote – teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu je predstavljeno izkustveno učenje (metode, načela, faze…), vrt in šolski vrt, projekta Ekošola in Šolski ekovrtovi, učenje izven učilnice in pa sama Osnovna šola Mladika (kjer je potekala empirična raziskava). V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je narejena na vzorcu 212 učencev Osnovne šole Mladika (v raziskavo so zajeti vsi na dan izvajanja raziskave v šoli prisotni učenci 2. in 3. triletja). V raziskavi je ugotovljeno, da je znanje o šolskem vrtu dokaj splošno, je pa iz odgovorov otrok možno razbrati, da učenci poznajo namen vrta, ki je dober vir lastne hrane. Vedenje in mnenje otrok o šolskem vrtu glede na spol je približno enako, vendar so deklice vseeno bolj zavzete za vrt. Glede na starost pa, kot po pričakovanjih, največje zanimanje izkazujejo učenci drugega triletja. Zanimanje za vrt je starejšim učencem pošlo. Obstaja pa relativno majhna razlika o ravnanju otrok z šolskim vrtom glede na obiskovanje interesne dejavnost. Znanje učencev o tem kaj se na vrtu prideluje in kateri pripomočki se uporabljajo je dokaj slabo in splošno.
Keywords: šolski vrt, vrt, osnovna šola, učenje izven učilnice, izkustveno učenje.
Published: 24.10.2019; Views: 157; Downloads: 32
.pdf Full text (2,70 MB)

69.
Terensko delo na primeru proučevanja vodovja pri pouku geografije v osnovni šoli
Adrijana Sambolič, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo želeli na osnovi učnih metod, ki podpirajo izkustveno učenje, proučiti, kateri učni pristopi pridobivanja informacij in njihove obdelave s področja proučevanja vodovja že obstajajo v slovenskih priročnikih namenjenih terenskemu proučevanju vodovja ter poiskati nove učne pristope na področju osnovnošolskega proučevanja vodovja. Pri delu smo se naslonili na priročnik Vodni svet Slovenije ter na Zbornik mednarodne konference Zaživimo z vodo. V priročniku, Vodni svet Slovenije, smo analizirali že obstoječe tehnike terenskega proučevanja voda. V Zborniku mednarodne konference, Zaživimo z vodo, pa smo dobili vpogled, katere tehnike pri svojem delu uporabljajo učitelji praktiki. Na podlagi ugotovitev smo pripravili deset novih oziroma drugačnih učnih pristopov terenskega proučevanja vodovja, ki jih do sedaj še nismo zasledili v slovenskih priročnikih za terensko proučevanje vodovja. Pri vsakem učnem pristopu smo zapisali pripomočke, ki jih potrebujemo za izvedbo, podali natančna navodila za izvedbo ter jih grafično-ilustrativno podprli s pomočjo slike ali fotografije. Dodali smo tudi učne rezultate, ki nam povedo, kako bodo učenci zasledovali doseganje zastavljenih učnih ciljev. Vseh deset učnih pristopov smo nato predstavili tudi v Priročniku za proučevanje voda pri pouku geografije v osnovni šoli. Priročnik za proučevanje voda pri pouku geografije v osnovni šoli je namenjen terenskemu proučevanju vodovja pri pouku geografije v osnovni šoli ter vsebuje priporočila za učitelje, natančna navodila za izvedbo, delovne liste za učence, rešitve nalog za splošna vprašanja ter seznam priporočene literature.
Keywords: izkustveno učenje, terensko delo, vodovje, učni načrt, tehnike dela
Published: 28.11.2019; Views: 187; Downloads: 26
.pdf Full text (1,48 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica