| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 50 / 69
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
41.
SPOZNAVANJE CERKVENJAKA SKOZI IZKUSTVENO UČENJE V 3. RAZREDU
Nina Hanžel, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo Spoznavanje Cerkvenjaka skozi izkustveno učenje v 3. razredu je sestavljeno iz treh med seboj povezanih celot – teoretične, praktične in empirične. V teoretičnem delu podrobneje predstavljamo projektno učno delo, njegove tipe in etape, izkustveno učenje od začetka do danes ter analizo učnega načrta Spoznavanje okolja (2011) v zvezi z raziskovalnim problemom. Ker je diplomsko delo vezano na poznavanje Cerkvenjaka, slednjega v teoretičnem delu predstavljamo skozi šest področij: šolstvo, gospodarstvo, cerkev svetega Antona, zgodovino kraja, kmetijske panoge in samega kraja Cerkvenjak. V praktičnem delu smo nanizali podrobno učno pripravo, potek dela in evalvacijo učnega sprehoda po domačem kraju. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati odgovorov anketiranih učencev, ki so bili vključeni v praktični del naloge, o domačem kraju pred in po učnem sprehodu. Ugotavljamo, da je znanje učencev po učnem sprehodu o domačem kraju mnogo boljše.
Keywords: projektno učno delo, izkustveno učenje, spoznavanje okolja, tretji razred, moj domači kraj.
Published: 06.05.2016; Views: 570; Downloads: 70
.pdf Full text (1,68 MB)

42.
GEOGRAFSKA UČNA POT RAČA V 5. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Mojca Boštaj, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo na podlagi strokovne geografske literature proučili izbrane geografske značilnosti občine Moravče s poudarkom na naselju Krašce. Opredelili smo pomen pouka v naravi pri proučevanju domače pokrajine z izkustvenim učenjem. Analizirali smo učni načrt Družba ter Naravoslovje in tehnika s pomočjo deskriptivne metode in izbrali ter oblikovali učne cilje za vzpodbujanje izkustvenega učenja na osnovi terenskega dela. Na učni poti učenci pri neposrednem stiku z naravo z izkustvenim učenjem pridobivajo novo in utrjujejo že usvojeno znanje. Na osnovi terenskega raziskovanja smo oblikovali geografsko učno pot Rača. Za učence petega razreda devetletne osnovne šole smo oblikovali učno pot z uporabo aktivnih učnih metod neposrednega opazovanja ter predstavili možne dejavnosti na terenu. Geografska učna pot Rača je opremljena s priročnikom, ki je učitelju v pomoč pri izvedbi terenskega dela in za podrobnejšo seznanitev z značilnostmi posameznega opazovalnega mesta, ki jih učitelj posreduje učencem. Priročnik za učitelje je sestavljen iz vodnika po posameznih opazovalnih točkah, kjer so za vsako opazovalno mesto napisane specifične geografske in druge informacije. Pri vsakem opazovalnem mestu so zapisane vsebine, operativni cilji, učne metode, pripomočki, priporočena literatura ter dejavnosti, ki jih učenci izvajajo. Oblikovali smo tudi primere učnih listov za učence ter njihove rešitve, s pomočjo katerih učenci pridobivajo novo znanje in poglabljajo ter utrjujejo že znano učno snov.
Keywords: naselje Krašce, pouk v naravi, izkustveno učenje, geografska učna pot, terensko delo, peti razred devetletne osnovne šole
Published: 20.05.2016; Views: 716; Downloads: 158
.pdf Full text (3,81 MB)

43.
Vodenje aktivnosti v botaničnem vrtu v drugem triletju osnovne šole
Nastja Auguštin, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu Vodenje aktivnosti v botaničnem vrtu v drugem triletju osnovne šole je predstavljen model naravoslovnega dneva za razrede drugega triletja osnovne šole. Teoretični del magistrskega dela je osredinjen na razvoj in dejavnike razvoja, ki vplivajo na ljudi. Predstavljen je predmet Naravoslovje in tehnika za četrti in peti razred ter predmet Naravoslovje za šesti razred. Zapisani so tudi cilji, s katerimi se učenci srečajo, ko obiščejo botanični vrt. Posebej so omenjeni zgodnje naravoslovje, uvajanje otrok v naravoslovje in izkustveno učenje, ki je bistvo naravoslovnih dnevov v naravi. Le z lastno izkušnjo otroci izkusijo poglobljeno doživetje, ki se jim vtisne v spomin in jih spremlja v nadaljnjem življenju. V empiričnem delu predstavljamo rezultate in podrobnejšo analizo o pridobljenem znanju učencev četrtega in petega razreda osnovne šole, ki so obiskali botanični vrt, v primerjavi s tistimi, ki te izkušnje niso imeli. Na podlagi rezultatov empiričnega dela smo v praktičnem delu izdelali in izvedli model naravoslovnega dneva, kjer so za vsak razred oblikovane postaje, prilagojene učnim ciljem in zmožnostim učencev.
Keywords: Izkustveno učenje, botanični vrt, narava, drugo triletje, Parzivalova dežela zakladov.
Published: 27.05.2016; Views: 726; Downloads: 90
.pdf Full text (2,73 MB)

44.
DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU LIKOVNE UMETNOSTI
Sonja Potrebuješ, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Da bi zagotovili dinamičen pouk, ki bi učencem omogočal celostni likovni razvoj, je treba v učni proces vnesti raznolikost metod in oblik dela, predvsem pa poskrbeti, da bodo učenci imeli možnost usvajanja likovnih pojmov, ki bo temeljilo na njihovih izkušnjah in samostojnem raziskovanju. Z didaktično igro, ki človeka vključi celostno, lahko tudi pri pouku likovne umetnosti dosežemo, da bodo učenci dejavni pri usvajanju ali utrjevanju likovnega znanja. Namen diplomskega dela je bil preučiti, kakšen je odnos učencev do didaktične igre pri pouku likovne umetnosti. Zanimalo pa nas je tudi mnenje učiteljic o vplivu didaktičnih iger na vzdušje v razredu, dejavnost in motiviranost učencev ter mnenje o primernosti didaktične igre. Izvedli smo učno uro likovne umetnosti v tretjem, četrtem in petem razredu osnovne šole. V raziskavo je bilo vključenih 21 učencev iz tretjega razreda, 25 učencev iz četrtega razreda ter 24 učencev iz petega razreda. V vsako od učnih ur smo vključili drugačno didaktično igro, ki je služila bodisi za usvajanje bodisi utrjevanje likovnih pojmov. V raziskavi smo uporabili deskriptivno raziskovalno metodo. Potrebne podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika za učence, opazovalnega lista za učiteljice in zame ter posnetka govora učencev med igranjem igre. Rezultati so pokazali, da je odnos učencev do didaktične igre pri pouku likovne umetnosti precej pozitiven, zato menimo, da bi lahko učitelji vsaj občasno tudi pri tem predmetu uporabili didaktično igro.
Keywords: Likovna umetnost, didaktična igra, odnos učencev do didaktične igre, igra, izkustveno učenje.
Published: 24.05.2016; Views: 880; Downloads: 168
.pdf Full text (2,25 MB)

45.
Vključevanje akvaponike v učni proces srednješolskega poklicnega izobraževanja v Sloveniji
Petra Peroci, 2016, master's thesis

Abstract: Akvaponika je kombinacija akvakulture in hidroponike. V krožnem sistemu odpadni produkti iz akvakulture vstopajo v hidroponični del kot hranila za gojenje rastlin. Zaradi težnje po učinkovitejših proizvodnih postopkih, varovanju okolja in zdravju ljudi, je akvaponika prepoznana kot potencial na področju zelenih delovnih mest. Za namen usposabljanja za zelena delovna mesta stroka predlaga prenovo in uvajanje novih izobraževalnih programov za tovrstna delovna mesta. V magistrski nalogi smo raziskali možnost vključevanja akvaponike v učni proces poklicnega izobraževanja. V ta namen smo analizirali kataloge znanj strokovnih modulov srednješolskega poklicnega izobraževanja biotehniških smeri, v Sloveniji za izobraževalne programe: Gospodar na podeželju, Hortikulturni tehnik, Kmetijsko-podjetniški tehnik in Naravovarstveni tehnik. Rezultati analize so izkazali združljivost katalogov znanj s cilji vezanimi na akvaponiko. Razvili smo izobraževalni modul Akvaponika, po vzoru nacionalne poklicne kvalifikacije ter izdelali didaktično osnovo za usvajanje znanj in spretnosti iz akvaponike. Modul Akvapnika smo izvedli pri dijakih 2. letnika izobraževalnega programa Naravovarstveni tehnik. S pred in potestom znanja, testom spretnosti ter evalvacijo izvedenega učnega procesa, smo preverili učinkovitost predlaganih učnih enot na kognitivnem, psihomotoričnem in afektivnem nivoju. Rezultati so izkazali napredek dijakov v usvajanju kognitivnih znanj in spretnosti s pomočjo akvaponike. Učna priprava, ki vsebuje teoretični in praktični del se je izkazala kot primerna. Evalvacija učnega procesa s strani dijakov je bila pozitivno naravnana, dijaki so akvaponiko ocenili kot zanimivo zaradi vključevanja izkustvenega učenja v pouk. Med dijaki srednješolskih poklicnih biotehniških smeri v Sloveniji, smo izvedli anketo, kjer nas je zanimalo poznavanje akvaponike, stališče do hrane pridelane v akvaponiki in izkazovanje zanimanja za uporabo akvaponike v lastnem gospodinjstvu. V anketi je sodelovalo 1049 dijakov, od tega jih je 42,9 % za akvaponiko v preteklosti že slišalo. Rezultati ankete izkazujejo manjše zanimanje dijakov za izbiro modula Akvaponika, predvidevamo, da je to posledica usmerjenosti katalogov znanj za biotehniške smeri k tradicionalni pridelavi hrane. Raziskali smo prisotnost in uporabo akvaponične enote kot učnega pripomočka na območju Slovenije. Izvedli smo intervju z izvajalci, ki so v preteklosti ali še danes izvajajo učni proces s pomočjo akvaponične enote. Rezultati so izkazali pozitivne izkušnje intervjuvancev pri vključevanju akvaponike v učni proces.
Keywords: akvaponika, srednje poklicno izobraževanje, izobraževalni modul, izkustveno učenje, zelena delovna mesta, pridelava hrane
Published: 17.08.2016; Views: 934; Downloads: 97
.pdf Full text (3,54 MB)

46.
POUK IZVEN UČILNICE NA PRIMERU EKSKURZIJE PRI PREDMETU SPOZNAVANJE OKOLJA V TRETJEM RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Tjaša Kumer, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu Pouk izven učilnice na primeru ekskurzije pri predmetu spoznavanje okolja v tretjem razredu devetletne osnovne šole opredeljujemo sodobne didaktične pristope pri poučevanju predmeta spoznavanje okolja izven učilnice. Diplomsko delo je razčlenjeno na teoretični in praktični del. V prvem, teoretičnem delu predstavljamo značilnosti pouka izven učilnice z vidika sodobne didaktike. Posebno pozornost smo namenili sodobnim didaktičnim strategijam. Sledi predstavitev različnih vrst pouka izven učilnice, podrobneje ekskurzije, in domačega kraja, Slovenskih Konjic. V drugem, praktičnem delu ob upoštevanju teoretičnih konceptov in predlogov priročnikov za učitelje predstavljamo ekskurzijo kot del vzgojno-izobraževalnega procesa, kjer imajo učenci možnost, da se z učno snovjo seznanijo preko aktivnega opazovanja izven šolskih prostorov. Namen diplomskega dela je predstaviti pomen neposrednega izkustvenega učenja in raziskovanja domače pokrajine ter podati predloge za izvedbo pouka izven učilnice v domačem kraju, Slovenskih Konjicah, za učence tretjega razreda devetletne osnovne šole. Na podlagi analize učnega načrta za spoznavanje okolja smo izbrane vzgojno-izobraževalne vsebine umislili v primernih učnih dejavnostih, jim določili učne cilje ter predvideli interdisciplinarne povezave. Na osnovi preprostih učnih metod ekskurzije smo pripravili Program pouka izven učilnice pri spoznavanju okolja v tretjem razredu v našem domačem kraju, Slovenskih Konjicah. Aktivnosti učencev so prilagojene njihovemu samostojnemu raziskovanju in vključevanju lastnih izkušenj pri pridobivanju novih znanj.
Keywords: Predmet spoznavanje okolja, pouk izven učilnice, izkustveno učenje, aktivnosti učencev, ekskurzija, tretji razred devetletne osnovne šole, Slovenske Konjice.
Published: 06.06.2016; Views: 1705; Downloads: 337
.pdf Full text (1,92 MB)

47.
IZKUSTVENO UČENJE PRI RADIJSKEM KROŽKU V ZADNJEM TRILETJU OSNOVNOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA
Mateja Car Križanič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Učenje je del našega življenja, je proces, ki nas vodi od začetka do konca. Do učenja pride zaradi našega osebnega razvoja, dednosti in tudi zaradi izkušenj. Slednje pa so povezane z našo osebnostjo in dojemanjem zunanjega sveta, zato lahko trdimo, da je vsako učenje izkustveno učenje. V diplomskem delu smo ugotavljali, ali je učenje res bolj efektivno in hitrejše, kadar povežemo teorijo, prakso in osebno izkušnjo. V teoretičnem delu smo raziskovali, ali izkušnja vpliva na učenje učencev zadnjega triletja osnovnošolskega izobraževanja in posledično tudi na njihovo znanje. Ali ima res največji smisel posredovanje informacij skozi teorijo? Raziskovali smo, ali so rezultati veliko boljši, če informacije teorije in prakse učenci dobivajo istočasno. Nekateri učenci se učijo hitreje in lažje, kadar informacije prejemajo z gledanjem, nekateri s poslušanjem in drugi z dotikom. Zanimalo nas je, kako je, ko vse te informacije prejemajo istočasno. Preverili smo tudi, ali se res učenci najbolje učijo, kadar nekaj naredijo sami. Ugotavljali smo, da je izkustveno učenje pri učencih zadnjega triletja zelo efektivno, na učence vpliva pozitivno in daje odlične ter dolgotrajne rezultate. V empiričnem delu so bili učenci deležni konkretne izkušnje na radiu, zato smo bili priča, kako neposredno srečanje in delovanje v resnični situaciji, vpliva na učenje. Ta izkušnja je vplivala tudi na njih osebnostno, saj smo lahko sledili izreku: »Če nekdo zmore, vsak zmore.« Poleg izvajanja naučene teorije, so učenci pridobili še na osebnostnem razvoju, saj se je razvijala njihova samozavest, empatija, kreativnost. Ker so delali v skupini, v paru in samostojno, so se morali konstantno prilagajati in spoznavati samega sebe. Zato lahko trdimo, da smo jim predstavili osebno, življenjsko izkušnjo. Učenci so s pomočjo modela, teorije in osebnih izkušenj prišli do želenih rezultatov, dveh radijskih oglasov, ki so jih predstavili na prireditvi Prežihovanje. Izkustveno učenje je tista vrsta učenja, ki uporablja notranjo motivacijo, ki otroka sprejema kot celoto, kot osebo, ki učitelju lahko veliko da in ga veliko nauči. Pri izkustvenem učenju učitelj na prvo mesto postavlja motivacijo v razredu, poleg interakcije in komunikacije med njim in učenci in med učenci, saj se otroci, ki so v usklajeni ekipi, lahko odlično motivirajo med sabo. Želimo si, da bi izkustveno učenje lahko bilo del vsakdana v osnovnošolskem izobraževanju. Prepričani smo, da bi prav s tem načinom učenja prevetrili učne metode in učne vsebine, posledično ne bi zapravljali časa in učitelji bi se lahko bolj posvetili odnosu z učenci in med učenci ter jih videli na drugačen način. Gledali in učili bi izven ustavljenih okvirjev in naredili veliko več za medsebojni odnos. Informacije nam v življenju nič ne pomagajo, če jih ne znamo dobro, srčno in kreativno uporabljati v praksi in deliti z drugimi.
Keywords: izkustveno učenje, učenci, učitelj, izkušnja, življenje, teorija, praksa
Published: 27.07.2016; Views: 316; Downloads: 49
.pdf Full text (1,18 MB)

48.
EKSPERIMENTIRANJE Z VODO - MLADINSKI CENTER ORMOŽ
Maja Zidarič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo Eksperimentiranje z vodo – Mladinski center Ormož sestavljata dve zaokroženi celoti, ki se med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta (teoretični in praktični del). V teoretičnem delu je didaktični sklop (v njem je podrobneje predstavljeno izkustveno učenje), naravoslovni sklop (v njem je predstavljeno naravoslovje s poudarkom na zgodnjem naravoslovju in eksperimentalni pouk), pedagoško-psihološki sklop (v njem so pojasnjene psihofizične lastnosti otrok med šestim in osmim letom), geografski sklop (predstavljena sta mesto Ormož in Mladinski center Ormož) in sklop voda (v njem je predstavljena najpomembnejša zemeljska tekočina). V praktičnem delu diplomske naloge je natančna priprava, potek dela in evalvacija niza delavnic vode, ki so bile izpeljane v Mladinskem centru Ormož. Ugotovljeno je, da mora učitelj za uspešnost pri eksperimentalnem delu izdelati natančno pripravo, ki mora vsebovati različne in otrokom zanimive aktivnosti, s katerimi bomo spodbudili njihovo radovednost in željo po nečem novem, njim še neodkritem.
Keywords: naravoslovje, izkustveno učenje, eksperimentalno delo, voda, prvo triletje
Published: 17.08.2016; Views: 615; Downloads: 100
.pdf Full text (2,14 MB)

49.
PROJEKTNI TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ V OSNOVNI ŠOLI
Eva Penec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili projektno učno delo kot aktivno metodo in obliko dela, ki ga lahko uporabimo pri pouku geografije v osnovni šoli. Projektno učno delo učiteljem omogoča načrtno in ciljno usmerjeno delo, učencem pa predstavlja tako obliko dela, pri kateri so bolj motivirani, samostojni, inovativni in kreativni, prihajajo do lastnih zaključkov ter razvijajo delovne navade. Predstavili smo osnovna teoretična izhodišča projektnega učnega dela, trajnostnosti ter vzgoje in izobraževanje za trajnostni razvoj v Sloveniji. Z analizo Učnega načrta za geografijo v osnovni šoli (2011) smo želeli ugotoviti vključenost načel vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, zapisane v Smernicah vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, ki jih je izdalo Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport (2007), v učne cilje pouka geografije. Analiza je pokazala, da je od enajstih načel zastopanih samo deset. Predlagali smo primer učne priprave za projektni teden pri pouku geografije v 6., 7., 8. in 9. razredu osnovne šole. Za temo projektnega tedna smo si izbrali ravnanje z odpadki. Pri izdelavi smo upoštevali načela vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, ki so zapisana v Smernicah vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj ter vseživljenjsko učenje. Primer učne priprave lahko učitelji uporabijo pri svojem delu ali pa jim služi kot ideja za izdelavo lastnega projekta. Z anketnim vprašalnikom smo želeli ugotoviti naklonjenost učiteljev na predmetni stopnji in učencev 6., 7., 8. in 9. razreda osnovne šole pri projektnem učnem delu. Učitelji in učenci so na podlagi dosedanjih izkušenj izpolnjevali vprašalnik. Rezultati analize so pokazali, da je večini učiteljev in učencev projektno učno delo všeč, ker so učenci bolj aktivni in uspešni kot pri klasičnem pouku, lahko pokažejo svojo ustvarjalnost, se zabavajo in pridobivajo nova spoznanja. Anketirani učitelji projekt zasnujejo na izkustvenem učenju, temo povežejo s problemi in izzivi iz vsakdanjega življenja, oblikujejo različne interesne skupine in se medpredmetno povežejo z drugimi učitelji. Prav tako si v prihodnosti želijo, da bi se taka oblika dela na šoli izvajala večkrat.
Keywords: Geografija, projektno učno delo, osnovna šola, izkustveno učenje, vseživljenjsko učenje, trajnostnost, vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj.
Published: 23.06.2016; Views: 643; Downloads: 69
.pdf Full text (1,52 MB)

50.
POUK GEOGRAFIJE V NARAVNEM OKOLJU V NEPOSREDNI BLIŽINI ŠOLE NA PRIMERU OSNOVNIH ŠOL CELJSKEGA OBMOČJA
Andrej Ojsteršek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Geografija je veda o zemeljskem površju, ki preučuje porazdelitev in vzročno-posledično odvisnost naravnih in družbenih pojavov. Posledično pouk geografije ni samo opazovanje in opisovanje elementov pokrajine, ampak raziskovanje, analiziranje in uporaba pridobljenega geografskega znanja, sposobnosti in zmožnosti na ostalih področjih posameznikovega življenja. Okolica šole je lahko dobra učilnica geografije, ki zadosti zgoraj izpostavljenim namenom in kjer učenci pridobivajo trajne izkušnje in doživetja, saj teorija preide v prakso in obratno. Učenci izkušnjo učenja v naravi sprejmejo tudi na čustveni ravni in jo delijo s sovrstniki in učiteljem. Vzpostavljajo se vezi in odnosi med geografsko vsebino in prostorom, ki posledično vplivajo na posameznikov prispevek k naravi in družbi. V diplomskem delu smo teoretično opredelili poučevanje geografije v preteklosti, danes in v prihodnosti ter povzeli interne in eksterne vplive na učenje/poučevanje. Ključnega pomena je opredelitev doživljajske pedagogike in izkustvenega učenja. V nadaljevanju smo opravili raziskavo z anonimnim vprašalnikom, s katerim smo poskušali izvedeti, kakšen je odnos učiteljev geografije in učencev izbranih osnovnih šol celjskega območja do izkustvenega in doživljajskega pouka geografije v neposredni bližini šolske ustanove. Ugotovili smo, da je pri učiteljih geografije razkorak med teoretično-moralnim in dejanskim poučevanjem geografije v naravnem okolju. Trdimo lahko, da so izbrane šole celjskega območja geostrateško primerne za izvajanje takšnega tipa pouka, ampak kljub interesu učencev, učitelji zagovarjajo preobremenjenost, birokratsko omejevanje ter prenizek učenčev izobraževalni iztržek v primerjavi z učiteljevim vloženim trudom.
Keywords: Geografija, izkustveno in doživljajsko učenje, neposredna bližina osnovne šole.
Published: 31.08.2016; Views: 495; Downloads: 79
.pdf Full text (2,56 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica