| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Davčno obravnavanje trikotnih in verižnih poslov v sistemu DDV na področju mednarodne trgovine
Maruša Pozvek, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Vzpostavitev notranjega trga je temeljni razlog za uvedbo instituta tristranskih poslov. Prost pretok blaga, ki je ena izmed svoboščin EU, omogoča zaporedno prodajo blaga od prvega prodajalca do zadnjega kupca, ki jo sklenejo trije davčni zavezanci, vsak iz svoje države. Tristranske posle, ki so podvrsta verižnih poslov, delimo na prave in neprave. Kadar so davčni zavezanci vsak iz svoje države EU, govorimo o pravih tristranskih poslih, za katere je značilna poenostavitev, ki olajšuje pretok blaga znotraj EU in zmanjšuje administrativne obveznosti. Tristranski posli spadajo med najzahtevnejša področja, z vidika davčne obravnave. Posebej problematični so nepravi tristranski posli pri katerih je en člen fizična oseba, ima podjetje, ki je eden izmed členov v verigi, sedež izven EU, ali ko blago potuje iz prve države najprej v drugo in šele nato v tretjo državo. Pri nepravih tristranskih poslih za kombinacije dobav znotraj EU z izvozom in uvozom blaga je potrebna ustrezna davčna analiza, saj ne veljajo poenostavitve, zato se davčne rešitve razlikujejo od primera do primera. V praksi udeleženci v posameznih poslih pogosto zlorabljajo identifikacijske številke za DDV za protipravne namene, kot so različne goljufije in utaje davkov. Pri mednarodnem poslovanju v sistemu DDV je potrebno veliko pozornosti nameniti veljavni zakonodaji v drugi državi bodisi državi članici ali tretji državi. Zapletena določila in definicije v direktivi DDV lahko nacionalnim davčnim organom omogočajo preveč manevrskega prostora pri odločanju in podajanju stališč, ki so za davčnega zavezanca zavezujoča. Torej, če nacionalni organi različno razlagajo iste institute in drugače uporabljajo enake ukrepe lahko to privede do kršitev pravic davčnih zavezancev. Razlike v pristopih lahko privedejo do resnih težav, kot je dvojno obdavčevanje ali pa do obdavčitve sploh ne pride. S tem se ustvarja pravna negotovost in povzročajo nepotrebni materialni stroški za gospodarske subjekte, ki poslujejo po vsej EU. S sistemom DDV in verižnimi posli so tesno povezane trgovinske klavzule Incoterms, saj se z vključitvijo ene od klavzul Incoterms v kupoprodajno pogodbo stranki jasno in nedvoumno dogovorita o tem, kdaj šteje, da je prodajalec izpolnil svojo dolžnost dobave blaga. Med zavezanci ABC transakcij v sistemu DDV večkrat prihaja do sporov, ker mora vsak člen v verigi dokazovati, da je izpolnil vse svoje davčne obveznosti.
Keywords: Davek na dodano vrednost, davčna obveznost, verižni posel, tristranski posel, uvoz blaga, izvoz blaga, dobava blaga, pridobitev blaga, ID številka za DDV, mednarodna trgovina, davčne obveznosti, sistem DDV, trgovinske klavzule Incoterms.
Published: 22.02.2019; Views: 1713; Downloads: 281
.pdf Full text (5,05 MB)

2.
Registrska neposestna zastavna pravica na komunikacijskem omrežju kot sredstvo zavarovanja plačil
Klara Tršan, 2018, master's thesis

Abstract: Neposestna zastavna pravica na premičnini pomeni pravico zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Poznamo dve modaliteti neposestne zastavne pravice, in sicer »navadno« in registrsko neposestno zastavno pravico. Navadna neposestna zastavna pravica nastane že s sklenitvijo sporazuma o nastanku zastavne pravice, za nastanek registrske neposestne zastavne pravice pa je potreben še vpis v Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin. Nastanek registrske neposestne zastavne pravice je povezan z ureditvijo v številnih zakonih in podzakonskih predpisih. Kljub jasnim predpisom pa so se pojavile dileme o učinkih in smislu vpisa zastavne pravice v javni register ter drugih pogojih za nastanek registrske zastavne pravice, konkretno na telekomunikacijskih omrežjih. Sodna praksa je na tem področju še dokaj skopa, vendar je na določena pomembna stvarnopravna vprašanja že odgovorila. V magistrskem delu se ukvarjam predvsem z vprašanjem ureditve in nastanka registrske neposestne zastavne pravice ter s pravno opredelitvijo telekomunikacijskega omrežja kot opreme.
Keywords: Superficies solo cedit, povezanost zemljišča in objekta, gospodarska javna infrastruktura, premičnina, pritiklina, oprema, Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, enotna identifikacijska številka premičnin, služnost v javno korist
Published: 28.05.2018; Views: 1005; Downloads: 151
.pdf Full text (574,53 KB)

3.
DAVEK NA DODANO VREDNOST - MEHANIZEM OBRNJENE DAVČNE OBVEZNOSTI
Nives Vrečič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi se ukvarjam z mehanizmom obrnjene davčne obveznosti tako v Sloveniji, kot v EU in določenih državah članicah. Da lahko razumemo kako se uporabljajo pravila za mehanizem obrnjene davčne obveznosti so v začetku naloge opredeljeni pojmi: predmet obdavčitve, davčni zavezanec, identifikacija za namene davka na dodano vrednost, ter kraj obdavčljivih transakcij. Mehanizem obrnjene davčne obveznosti pomeni prevalitev davčnega bremena iz prodajalca na kupca oz. od izvajalca storitev na naročnika in je vsebovan že v splošnem pravilu o kraju obdavčljivih storitev. Je orodje za boj proti utajam in izmikanju plačila davka na dodano vrednst. Z novelo Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1B pa se je v naš pravni sistem vnesel mehanizem obrnjene davčne obveznosti tudi za določene rizične dejavnosti z vidika utaje davkov. Novela je implementirala opcijsko ureditev mehanizma obrnjene davčne obveznosti Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. Prevalitev obveznosti za rizične dejavnosti pa velja samo med zavezanci za davek na dodano vrednost znotraj posamezne države članice. Ker je direktiva mehanizem obrnjene davčne obveznosti določila opcijsko, se pravila za uporabo in transakcije pri katerih se mehanizem uporabi, med državami članicami razlikujejo. Pravo se nenehno razvija. Komisija je 7. aprila 2016 predstavila akcijski načrt za posodobitev sistema DDV v EU. Cilj tega načrta je preoblikovati sedanji sistem DDV v EU, da bo enostavnejši, bolj odporen na goljufije in prijaznejši za podjetja. Zajema načela za prihodnji enotni evropski sistem DDV, kratkoročne ukrepe za boj proti davčnim goljufijam, načrte za preureditev znižane stopnje DDV, predloge za poenostavitev davčnih predpisov in elektronskega poslovanja, pa tudi napoved svežnja na področju DDV, ki bo vseboval olajšave za mala in srednja podjetja. V središču je predlog, pri katerem se pri čezmejni dobavi blaga uporabi načelo države izvora.
Keywords: Davek na dodano vrednost, davčni zavezanec, kraj obdavčitve, identifikacijska številka za namene DDV, mehanizem obrnjene davčne obveznosti.
Published: 09.12.2016; Views: 1361; Downloads: 127
.pdf Full text (1,15 MB)

4.
TRISTRANSKI POSLI V SISTEMU DDV
Smiljan Murko, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Evropske države so kmalu po drugi svetovni vojni dojele, da medsebojno povezovanje predstavlja ključ do uspeha pri doseganju ciljev v globalnem gospodarstvu. Leta 1957 se je oblikovala EGS, ki je omogočila skupni trg in uresničevanje prostega pretoka blaga, delavcev, storitev in kapitala. Enotni evropski akt iz leta 1987 je pomenil zavezanost cilju uresničevanja enotnega in notranjega trga, s podpisom Maastrichtske pogodbe oz. Pogodbe o EU iz leta 1992, pa se je skupnost z vpeljavo novih oblik sodelovanja, poleg gospodarstva še na področju obrambe in pravosodja, preimenovala v EU. V času tega združevanja so se države članice prek harmonizacije pravnih sistemov, izpeljane s pomočjo direktiv in uredb, postopoma odpovedovale svoji davčni suverenosti, da se bi na ta način dosegla ureditev, ki ne bi izkrivljala konkurence in pospeševala prost pretok blaga in storitev. Leta 1993 je bil vzpostavljen enoten evropski trg, ki je predvideval prost pretok blaga, storitev, oseb in denarja. Od takrat naprej je tudi v veljavi t.i. prehodni sistem obdavčitve, ki je omogočil odpravo mejnih prehodov in mejne kontrole med državami članicami. Zaradi lažjega poslovanja poslovnih subjektov v takšnem sistemu, je bilo potrebno uvesti določene izjeme pri obdavčevanju oz. določene poenostavitve. Primer takšne poenostavitve prestavljajo tudi tristranski posli, ki so podvrsta verižnih poslov in jih delimo na prave in neprave. Z vidika davčne obravnave nepravi tristranski posli veljajo za najzahtevnejše, ker se razlikujejo od primera do primera. Za njih ne veljajo poenostavitve pri obračunu DDV, kot to velja za prave tristranske posle. Pri pravih tristranskih poslih sodelujejo trije davčni zavezanci, ki so identificirani za namene DDV in sicer vsak v svoji državi znotraj EU. Dobavitelj blaga iz ene države članice izda račun za dobavo blaga znotraj EU pridobitelju v drugi državi članici za blago, ki se neposredno odpošlje oziroma odpelje prejemniku blaga v tretjo državo članico. V kolikor so izpolnjeni ti pogoji potem lahko v teh primerih upoštevamo predvidene oprostitve pri plačilu DDV. Tristranski posel je povezan z nakupom in prodajo blaga, pri katerem je pomembna identifikacija za DDV znotraj EU, ne pa tudi sedež zavezanca znotraj EU. Prav tako je zelo pomembna fizična pot blaga in pot računov. Trenutni sistem obdavčitve dovoljuje goljufije v poslovanju v okviru tristranskih poslov. Davčna zakonodaja je zapletena in zato marsikomu nejasna, tako da je občasno tudi Sodišče EU zaprošeno, da se v predhodnem postopku opredeli glede razlage ali veljavnosti zakonodaje EU.
Keywords: tristranski posli, DDV, triangulacija, pridobitev, dobava, verižni posli, samoobdavčitev, ID številka, rekapitulacijsko poročilo, davčni vrtiljak, missing trader, goljufija, davčna zatajitev, Direktiva Sveta št. 77/388/EGS, Direktiva Sveta št. 2006/112/ES, načelo namembne države, načelo države porekla, Sodišče EU
Published: 21.09.2016; Views: 2320; Downloads: 218
.pdf Full text (1,39 MB)

5.
MAJNIŠKA DEKLARACIJA LETA 1989 - VZROKI ZA NJEN NASTANEK IN NJENE POSLEDICE
Renato Škerbinc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Predmet raziskovanja diplomske naloge je Majniška deklaracija iz leta 1989. Vzroke za njen nastanek gre iskati v 80-ih letih prejšnjega stoletja, po smrti Josipa Broza Tita. Takrat je bila Jugoslavija na prelomu, saj so do izraza prišli znaki gospodarske, socialne in politične krize ter nerešeni mednacionalni, nacionalni in medrepubliški odnosi. Jugoslavija kot federacija je združevala republike in pokrajini, ki so se izjemno razlikovale po kulturi, veri, narodnosti in jeziku. Neposredna vzroka za nastanek Majniške deklaracije sta bili prelomna 57. številka Nove revije in afera Janša, Bavčar, Tasić, Zavrl. Hkrati je k temu pripomogla tudi tedanja oblast, ki je Slovenijo videla kot del jugoslovanske federacije in ne kot samostojno suvereno državo. Tako je kot neposredna posledica Majniške deklaracije nastala Temeljna listina Slovenije. Vpliv Majniške deklaracije je bil vsekakor večji. Zaradi nje je prišlo do ustanavljanja novih političnih strank in imela je velik vpliv na demokratizacijo slovenske družbe. Majniška deklaracija je bila prelomnica v ustvarjanju samostojne slovenske države in lahko rečemo celo, da je neke vrste ustanovna listina slovenske državnosti.
Keywords: Majniška deklaracija 1989, 57. številka Nove revije, Afera JBTZ, Temeljna listina Slovenije
Published: 20.09.2016; Views: 931; Downloads: 102
.pdf Full text (762,22 KB)

6.
OBRAČUNAVANJE DDV PRI VERIŽNIH TRANSAKCIJAH
Lilijana Kšela, 2016, master's thesis

Abstract: Med pomembnimi mejniki v razvoju evropskega sistema DDV moramo vsekakor omeniti 1. januar 1992, ko so bile odpravljene davčne meje med državami članicami Evropske unije. Če se je do tega datuma dobava blaga v drugo državo članico Evropske unije štela kot izvoz blaga, ki so ga nadzorovali carinski organi, je s tem dnem odpravljen oziroma prepovedan nadaljnji sistematičen nadzor blaga, ki se dobavlja iz ene države v drugo. Carinski organi so izgubili svoje pristojnosti za nadzor tega dela trgovine na notranjem trgu; obstoječe nadzorne mehanizme so nadomestili novi, pristojnost pa se je prenesla na davčne organe. Del nalog, ki jih je do vstopa Slovenije v Evropsko unijo opravljala carina, je odpadel na davčne zavezance. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo se je povečala tudi zunanjetrgovinska menjava. Zaradi povečanega poslovanja Slovenije z državami članicami Evropske unije so se začeli pojavljati tristranski posli in posledično tudi verižni posli med večimi udeleženci. Pravi tristranski posli potekajo med tremi udeleženci (pridobitelj, dobavitelj in prejemnik), ki so identificirani za davek na dodano vrednost v svoji državi Evropske unije. Blago poteka med udeleženci v verigi, in sicer od dobavitelja do prejemnika blaga. Pridobitelj nastopa med njima le kot neke vrste posrednik. Ti posli so z davčnega vidika v Zakonu o davku na dodano vrednost posebej urejeni. Problem nastopi pri nepravih tristranskih poslih in verižnih poslih, npr. ko je eden od udeležencev fizična oseba, ko nastopa udeleženec iz tretje države, ko so udeleženi več kot trije davčni zavezanci, itd… V okviru magistrske naloge bom analizirala osnovne značilnosti pravih tristranskih poslov, nepravih tristranskih poslov in verižne posle. Glede na to, da je pri pravih tristranskih poslih določen kraj obdavčitve in pogoji, na osnovi katerih kupec ne obračuna DDV od pridobitve blaga, je potrebno pri nepravih tristranskih poslih in verižnih poslih pred določitvijo kraja in časa nastanka davčne obveznosti ugotoviti, kje je dobavitelj prenesel lastništvo na blagu na pridobitelja in kje mu je izročil blago. Z davčnega vidika so ti posli zelo zahtevni, zato je v Šesti smernici določena posebna ureditev, ki želi te posle poenostaviti in jih obdavčit le enkrat.
Keywords: tristranski posli oziroma verižne transakcije, davčna obveznost, davek na dodano vrednost (DDV), obrnjeno davčno breme, identifikacijska številka za DDV, neplačujoči gospodarski subjekt, davčni vrtiljak, pridobitev blaga, dobava blaga, uvoz, izvoz, evropsko tržišče.
Published: 16.09.2016; Views: 1806; Downloads: 255
.pdf Full text (2,08 MB)

7.
SLOVENSKI DAVČNI SISTEM S POUDARKOM NA DDV
Marjeta Nedelko, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Država že skozi vso zgodovino pobira različne davke, ki jih spreminja in dopolnjuje. Potrebni so za nemoteno delovanje javnega sektorja. Če so davki prenizki oziroma prihaja do prevelikega trošenja javnega sektorja, prihaja do sprememb oziroma reform v zvezi z davki. To se zelo jasno kaže v trenutnem dogajanju v Republiki Sloveniji. V državni blagajni prihaja do primanjkljaja, zato bi radi znižali stroške državnih izdatkov, povišati pa želijo tudi davke, da bi zmanjšali primanjkljaj. Davek na dodano vrednost se je preoblikoval iz prometnega davka, kar so zahtevale države članice, kot pogoj vstopa v Evropsko unijo. Kasneje so ga obnavljali in posodabljali, kar pa se še vedno dogaja in verjetno se bo tudi v prihodnosti še kaj spremenilo.
Keywords: davek, davčna osnova, davčna stopnja, davčna stopnja, davčna olajšava, davčni register, davčna številka, dohodnina, davek na dodano vrednost, Slovenija.
Published: 20.11.2012; Views: 3101; Downloads: 486
.pdf Full text (894,27 KB)

8.
VPLIV POSTAVE TELESA IN VELIKOSTNE ŠTEVILKE NA IZBOR OBLAČILA
Urška Selko, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Postave teles se med seboj razlikujejo ne le od države do države, temveč tudi znotraj držav. Zato obstajajo glede na ciljne populacije številni velikostni sistemi in različna označevanja velikosti oblačil. V diplomskem delu je bil raziskan vpliv postave telesa in velikostne številke na odločitev o nakupu oblačila. V ta namen je bila izvedena anketa preko spletnega računa. Anketirana je bila ženska populacija dveh starostnih skupin, med 19. in 30. letom ter med 31. in 40. letom. Rezultati raziskave kažejo, da za obe starostni skupini velikostna številka vpliva predvsem na njihovo samopodobo, vendar manj na odločitev za nakup oblačila. Večji delež tistih, ki jim je velikostna številka pomembnejša za nakup oblačila so mlajše ženke. Le te so tudi bolj obremenjene s svojo postavo, zato imajo zahtevnejše mnenje o njihovi idealni postavi in velikostni številki. Kljub različnim postavam anketirank je ugotovljeno, da je za mlajše ženske idealna velikostna številka 36, medtem ko je za starejše 38, prav vse pa so mnenja, da bi bila njihova idealna postava v obliki peščene ure. Mlajšim ženskam je bliže kodno označevanje velikosti oblačil in starejšim številčno.
Keywords: oblačila, označevanje velikosti oblačil, postava telesa, velikostna številka, velikostni sistemi
Published: 12.10.2011; Views: 2321; Downloads: 257
.pdf Full text (2,04 MB)

9.
SEPA - PREDNOSTI IN POTENCIALI
Denis Kiralj, 2010, undergraduate thesis

Abstract: SEPA (Single Euro Payment Area) oz. enotno območje plačil v evrih je območje znotraj Evrope, kjer potrošniki, podjetja in drugi gospodarski subjekti lahko izvajajo in prejemajo plačila v evrih, neodvisno ali gre za plačilni promet znotraj nacionalnih meja ali čezmejni plačilni promet, pod istimi osnovnimi pogoji, pravicami in obveznostmi ne glede na njihovo lokacijo. To pomeni da lahko opravljajo negotovinska plačila malih vrednosti v evrih z enega samega računa in z uporabo enega samega niza plačilnih instrumentov, tako preprosto, učinkovito in varno, kot opravljajo plačila znotraj svoje države. SEPA ima močan učinek na znižanje bančnih provizij in spremembe operativnih stroškov ponudbene in povpraševalne strani, pri čemer se lahko ti učinki precej razlikujejo glede na naklonjenost do SEPA s strani vseh deležnikov. Učinki SEPA so namreč odvisni od intenzivnosti investicij v vzpostavitev SEPA ter od strategij uvajanja in sprejemanja SEPA s strani ponudnikov in uporabnikov plačilnih storitev. Ključno vlogo pri kreiranju SEPA ima seveda bančna industrija, ki z ustreznimi vlaganji vzpostavi nove plačilne sisteme. Vendar pa je uspešnost projekta SEPA v enaki meri odvisna od naklonjenosti uporabnikov plačilnih storitev do SEPA, ki ključno vplivajo na končni neto SEPA učinek za celotni trg in tržno upravičenost uvajanja SEPA. Nizka naklonjenost do SEPA na povpraševalni strani je pogosto posledica pomanjkanja zavedanja o možnih koristih SEPA in njeni pomembnosti za trg kot celoto. Zato je osveščanje teh deležnikov pomembna naloga evropskih regulatorjev.
Keywords: enotno območje plačil v evrih, čezmejna plačilna transakcija, Evropska unija, Evropska komisija, Uredba 2560/2001, Direktiva o plačilnih storitvah, Banka Slovenije, Evropska centralna banka, Evropski svet za plačila, mednarodna številka bančnega računa (IBAN), bančna identifikacijska koda (BIC), standardi UNIFI, STEP2, klirinško poravnalni mehanizmi SEPA, vse-evropska avtomatska klirinška hiša (PE-ACH), dodatne opcijske storitve, kreditno plačilo SEPA, direktna obremenitev SEPA, kartični okvi
Published: 01.02.2011; Views: 2139; Downloads: 168
.pdf Full text (6,39 MB)

10.
ŠTETJE IN POZNAVANJE ŠTEVILK V VRTCU - RAZLIKE V STAROSTNIH OBDOBJIH
Sinja Žnidarič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Števila in štetje sta nepogrešljiva pojma v vrtcu in v življenju otrok. V diplomskem delu obravnavam razlike med starostnima obdobjema tri- do štiriletnih ter štiri- do petletnih otrok v štetju in poznavanju številk. Zanimalo me je, kako otroci pri tej starosti razumejo števila in štetje. V teoretičnem delu sem predstavila pojma število in štetje, izvor številk in različnih številskih sistemov, simbole številk, otrokovo verbalno štetje in štetje predmetov ter različne cilje iz kurikula vezane na razvoj številskih predstav otrok. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki sem jo izvedla z otroki, starimi od tri do štiri leta ter štiri do pet let. Cilj raziskave je bil spoznati razlike med starostjo otrok in spolom otrok pri štetju, ocenitvi števila pik pri hitri sliki in pri prepoznavanju simbolov za števila. Rezultati raziskav kažejo, da so starejši otroci, torej štiri- do petletni, na vseh področjih boljši od mlajših. Raziskava, v kateri sem med drugim primerjala razlike med spoloma, je pokazala, da so deklice uspešnejše od dečkov, čeprav statistično značilnih razlik med spoloma ni.
Keywords: matematika, število, številka, štetje, predšolski otroci
Published: 15.12.2010; Views: 8202; Downloads: 1935
.pdf Full text (1,29 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica