| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


81 - 90 / 99
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
81.
ZNAČILNOSTI PRAVNE UREDITVE GLAVNEGA MESTA REPUBLIKE SLOVENIJE IN ( PRIMERJALNO) REPUBLIKE HRVAŠKE
Mladenka Bogatinovski, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V glavnem mestu so sedeži državnih organov in organizacij, tujih diplomatskih predstavništev, konzulatov in mednarodnih organizacij, zato je glavno mesto, kot eden izmed atributov državnosti, za vsako državo posebnega pomena. Lokalna skupnost, ki je nosilka položaja glavnega mesta, je tako postavljena pred dodatne zahteve in naloge, ki jih druge lokalne skupnosti ne poznajo oziroma se z njimi srečujejo v manjši meri. Zato ima glavno mesto znotraj sistema lokalne samouprave določen poseben položaj. V Sloveniji daje poseben status glavnemu mestu že Ustava Republike Slovenije, konkretneje pa je odnos med državo in Mestno občino Ljubljana, kot glavnim mestom Republike Slovenije urejen v Zakonu o glavnem mestu Republike Slovenije, sprejetim leta 2004. Ker je nosilka položaja glavnega mesta določena lokalna skupnost, zanjo veljajo tudi predpisi, ki se nanašajo na lokalno samoupravo, predvsem Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o financiranju občin in Zakon o lokalnih volitvah. Mestu Zagreb zagotavlja poseben status že Ustava Republike Hrvaške v 13. členu, konkretneje pa je odnos med državo in Mestom Zagreb kot glavnim mestom Republike Hrvaške urejen z Zakonom o Mestu Zagreb (»Zakon o Gradu Zagrebu«). Vsa vprašanja, ki se nanašajo na Mesto Zagreb, kot enoto lokalne samouprave, ki ima hkrati tudi položaj enote regionalne samouprave in jih ta zakon ne ureja, so urejena v Zakonu o lokalni in področni (regionalni) samoupravi.
Keywords: glavno mesto, država, lokalna samouprava, mestna občina, Republika Slovenija, Republika Hrvaška
Published: 24.06.2011; Views: 2959; Downloads: 166
.pdf Full text (907,99 KB)

82.
83.
PRIMERJAVA UREDITVE LOKALNE SAMOUPRAVE V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM ( NA PRIMERU PTUJA IN VARAŽDINA)
Alen Iljevec, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Republika Slovenija in Republika Hrvaška sta nedeljivi, demokratični, pravni in socialni državi. V obeh državah je zagotovljena pravica do lokalne in regionalne samouprave. V republiki Hrvaški je lokalna samouprava organizirana na dveh ravneh, prav tako je v Republiki Sloveniji že leta 2006, s spremembo Ustave Republike Slovenije, dana podlaga za dvotirni sistem. Na Hrvaškem prvo raven predstavlja 429 občin in 126 mest, drugo regionalno raven pa 20 županij in Mesto Zagreb, ki ima poseben položaj županije in mesta. Na prvi ravni enote lokalne samouprave opravljajo naloge, ki se neposredno tičejo prebivalcev njihovega območja, na drugi ravni pa enote regionalne samouprave opravljajo naloge regionalnega pomena. V Sloveniji lokalno samoupravo predstavlja 211 občin in druge lokalne skupnosti. Občine se lahko povezujejo v širše samoupravne lokalne skupnosti, tudi v pokrajine, za urejanje lokalnih zadev širšega pomena. Občina je pristojna za urejanje lokalnih zadev, ki jih občina ureja samostojno in ki zadevajo prebivalce občine. Država pa lahko z zakonom prenese na občino ali širšo samoupravno skupnost opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, če pridobi soglasje občine ali širše samoupravne lokalne skupnosti, ter zagotovi sredstva za opravljanje teh nalog. V obeh državah se enote lokalne samouprave lahko samostojno povezujejo in sodelujejo med seboj pri opravljanju svojih nalog. Delo v enotah lokalne samouprave v obeh državah vodijo organi, ki se jih voli na svobodnih volitvah. Prav tako je v obeh državah omogočeno neposredno sodelovanje prebivalcev pri opravljanju lokalnih nalog preko referendumov in drugih oblik odločanja, ki se med državama nekoliko razlikujejo. V obeh državah imajo enote lokalne samouprave pravico do lastnih prihodkov, s katerimi se financirajo, državi pa sta dolžni poskrbeti za občine, ki zaradi slabše gospodarske razvitosti niso sposobne same financirati opravljanja svojih nalog in jim zagotoviti dodatna sredstva. Tako v Sloveniji, kot na Hrvaškem za zagotavljanje javnih dobrin in komunalnih storitev skrbijo javne službe, katerih organizacija se v državah nekoliko razlikuje.
Keywords: Republika Slovenija, Republika Hrvaška, enote lokalne samouprave, javne službe
Published: 01.06.2011; Views: 4615; Downloads: 470
.pdf Full text (1,44 MB)

84.
VKLJUČENOST NAČEL VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ V SREDNJEŠOLSKE UČNE NAČRTE ZA GEOGRAFIJO
Sanja Fridau, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Področje trajnostnega razvoja je v izobraževanju pridobilo pomen zlasti po zaslugi organizacije Združenih narodov, ki so obdobje med 2005 in 2014 razglasili za desetletje izobraževanja za trajnostni razvoj. V sodobnem geografskem izobraževanju se trajnostni razvoj vse bolj vključuje v učne načrte. V diplomskem delu smo analizirali srednješolske učne načrte geografije izbranih držav (Slovenije, Hrvaške in Irske) z vidika vključenosti načel vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj ter jih med seboj primerjali. Oblikovali smo predlog dopolnitve učnih ciljev za slovenski učni načrt geografije za splošne gimnazije ter podali predlog učnih metod, primernih za realizacijo ciljev s področja trajnostnega razvoja. Z izbranimi gimnazijskimi učitelji smo predloga komentirali ter ugotovili, kako poteka realizacija načel vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj pri pouku geografije.
Keywords: Geografija, trajnostni razvoj, učni načrt, Slovenija, Hrvaška, Irska.
Published: 29.03.2011; Views: 1812; Downloads: 184
.pdf Full text (678,73 KB)

85.
PRIMERJALNI VIDIK USTANOVITVE MALEGA PODJETJA V SLOVENIJI IN HRVAŠKI
Nikola Galić, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) so »hrbtenica« sodobnega tržnega gospodarstva, kar še posebej velja za postranzicijske države, kot sta Slovenija in Hrvaška. Obe državi, Slovenija kot članica EU in Hrvaška kot država kandidatka, si z različnimi politikami, strategijami in ukrepi prizadevata za čim bolj spodbudno podjetniško okolje, vendar se še vedno soočata z neinformiranostjo podjetnikov začetnikov, nepoznavanjem virov zagonskih sredstev, nezaupljivostjo do podpornih inštitucij, počasnostjo odgovornih ustanov in administrativnimi zapleti pri ustanavljanju novih podjetij. Diplomsko delo kritično primerja postopka ustanovitve d. o. o. v Sloveniji in na Hrvaškem, ki velja za najbolj pogosto obliko poslovnih subjektov v obeh državah. Analiza je podkrepljena z rezultati aplikativne raziskave ki je izvedena na vzorcu 100 slovenskih in 100 hrvaških podjetij. Obe državi se močno zavedata pomembnosti MSP za lokalni gospodarstvi, kar kažejo tudi obsežnejša vlaganja v podporno okolje za podjetništvo, vendar bosta morali še veliko storiti za spodbujanje ustrezne institucionalne podpore in podjetniške klime.
Keywords: malo gospodarstvo, podporno okolje za podjetništvo, Slovenija, Hrvaška, ustanovitev d. o. o.
Published: 13.01.2011; Views: 2359; Downloads: 95
.pdf Full text (1,60 MB)

86.
Primerjava Pravnega položaja stečajnega upravitelja v Sloveniji in Hrvaški
Dražen Vrbanec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi se bom osredotočil na primerjavo podobnih sistemov skozi enega izmed institutov insolvenčne zakonodaje katerega poznajo oba sistema -stečajnega upravitelja. Pozkušal bom zajeti vse bistvene razlike in podobnosti istega instituta v obeh sistemih. Najpomembnejše značilnosti na podlagi katerih bom primerjal institut so: imenovanje upravitelja, pooblastila in dolžnosti stečajnega upravitelja, nadzor nad delom ter nagrada ze delo in nadomestila stroškov.
Keywords: insolvenčno pravo, stečajno pravo, stečajni postopek, stečajni upravitelj, hrvaška pravna ureditev
Published: 22.12.2010; Views: 2755; Downloads: 466
.pdf Full text (941,80 KB)

87.
SKLADNOST KONVENCIJ O IZOGIBANJU DVOJNI OBDAVČITVI MED SLOVENIJO, HRVAŠKO, MADŽARSKO, ITALIJO IN AVSTRIJO Z USMERITVAMI OECD
Nataša Šeliga, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Proučili smo pomen konvencij o izogibanju dvojni obdavčitvi. Dvojno obdavčitev odpravimo že z določanjem rezidentstva, saj s tem določimo katera država ima pravico do obdavčitve dohodka oziroma premoženja. Odprava dvojne obdavčitve lahko izboljša davčno — finančni položaj davčnih zavezancev, toda na drugi strani lahko povzroči izgubo davčnega vira ali zmanjšanje davčnih prihodkov. Države sklepajo konvencije zaradi izogibanja dvojni obdavčitvi. Konvencije o izogibanju dvojni obdavčitvi so mednarodne pogodbe, katerih osnovni nameni so predvsem v odpravi mednarodne dvojne obdavčitve, preprečevanju davčnih utaj in drugih izogibanj plačevanju davkov, razdelitev pravic obdavčevanja med državama pogodbenicama in preprečevanju davčnih diskriminacij. Primerjali smo skladnost konvencij o izogibanju dvojni obdavčitvi med Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko, Italijo in Avstrijo. Ugotovili smo, da do bistvenih razlik med konvencijami ne prihaja, saj države, ki sklepajo konvencije, jih sklepajo po Vzorčni konvenciji OECD. Glavna lastnost te konvencije je njena fleksibilnost. Ravno ta lastnost je razlog za neidentičnost med konkretnimi konvencijami, oziroma razlog za razlike v vsebini določb med njimi. Konvencije Hrvaške, Madžarske, Italije in Avstrije sklenjene s Slovenijo se razlikujejo predvsem glede na osebe, na katere se konvencije nanašajo, glede na pomorski, celinski in zračni promet. Pri davkih, za katere se uporablja konvencija, prihaja do manjših razlik, saj so davki večinoma isti, le pri nekaterih državah srečujemo še dodatne davke, ki jih opredeljujejo države pogodbenice. Hrvaška se razlikuje od omenjenih držav v izmenjevanju informacij za potrebe DDV zaradi tega, ker ni članica EU, razlike pa smo našli tudi v dividendah, predvsem v %, prav tako pa tudi pri licenčninah in avtorskih honorarjih, kjer je stopnja obdavčitve med Slovenijo in Hrvaško, Madžarsko ter Italijo 5 %, med Slovenijo in Avstrijo pa 10 %.
Keywords: Dvojna obdavčitev dohodka, metoda oprostitve ali izvzetja, metoda dobropisa ali odbitka, OECD, smernice OECD za večnacionalne družbe, izogibanje dvojni obdavčitvi, Vzorčna konvencija OECD, Slovenija, Hrvaška, Madžarska, Italija in Avstrija.
Published: 22.09.2010; Views: 3564; Downloads: 615
.pdf Full text (512,08 KB)

88.
PRAVNA UREDITEV LOKALNE SAMOUPRAVE NA HRVAŠKEM
Jasmina Dukarić, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Republika Hrvaška je unitarna, nedeljiva, demokratična in socialna država. Državna oblast je utemeljena na načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno ter je omejena s pravico do lokalne in regionalne samouprave. Lokalna samouprava je organizirana na dveh ravneh. Prvo raven predstavlja 429 občin in 126 mest (lokalna samouprava v ožjem pomenu), drugo raven (regionalno) pa 20 županij in Mesto Zagreb, ki ima poseben položaj županije in mesta. Enote lokalne in regionalne samouprave imajo pravico do medsebojnega sodelovanja in združevanja ter pravico do sodelovanja z lokalnimi enotami drugih držav. Pravica do lokalne in regionalne samouprave se uresničuje preko lokalnih in regionalnih predstavniških in izvršilnih organov izvoljenih na svobodnih volitvah, prebivalcem pa je omogočeno tudi neposredno sodelovanje pri opravljanju lokalnih nalog skozi referendume, zbore in druge oblike neposrednega odločanja. Enote lokalne samouprave opravljajo naloge iz lokalnega delokroga s katerimi se neposredno uresničujejo potrebe prebivalcev, enote regionalne samouprave pa opravljajo naloge regionalnega značaja. V skladu z načelom subsidiarnosti imajo pri dodeljevanju nalog prednost tiste enote, ki so najbližje prebivalcem. Osrednja državna oblast ne sme posegati v tisto, kar je v pristojnosti lokalnih in regionalnih oblasti. Enote lokalne in regionalne samouprave imajo pravico do lastnih prihodkov, država pa je dolžna pomagati finančno šibkejšim enotam lokalne samouprave ter financirati opravljanje prenesenih nalog.
Keywords: lokalna samouprava, Hrvaška, občine, mesta, županije
Published: 09.09.2010; Views: 4613; Downloads: 356
.pdf Full text (334,14 KB)

89.
GOSPODARSKA KAZNIVA DEJANJA V PRAKSI USTAVNEGA IN VRHOVNEGA SODIŠČA RS
Marinka Smeh, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Gospodarska kazniva dejanja pomenijo protipravno dejanje, ki ga zakon definira kot kaznivega zaradi njegove posredne ali neposredne nevarnosti za pravne vrednote in dobrine iz sfere gospodarstva, hkrati pa določa njegove znake in kazen zanj. Ločimo gospodarska kazniva dejanja v ožjem smislu oziroma čista gospodarska kazniva dejanja in gospodarska kazniva dejanja v širšem smislu. Ta delitev zajema kazniva dejanja zoper gospodarstvo, ki jih Kazenski zakonik navaja v 24. poglavju, pa tudi druga dejanja, kjer je napad v povezavi z gospodarstvom. V diplomskem delu so predstavljena zgolj gospodarska kazniva dejanja v ožjem smislu, tako s fenomenološkega vidika kot tudi preko sodnih odločb Vrhovnega in Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Orisane so razlike med sedanjo ureditvijo in ureditvijo po prej veljavnem Kazenskem zakoniku. Kriminaliteta belega ovratnika je oblika kriminalitete, ki zajema kazniva dejanja, ki jih izvrši posameznik ali skupina pri opravljanju določenega poklica, upravljanja ali vodenja podjetja. Žrtve storilca kriminalitete belega ovratnika so vsi državljani, organizacija, ki storilce zaposluje ali pa konkurenčno podjetje. Neuspešno nadzorovanje problematike ogroža gospodarsko stabilnost države, njene funkcije in negativno vpliva na demokratičnost v državi. Zato je pregon teh ravnanj ključen za uspešno delovanje celotnega sistema, to pa je odvisno od organov pregona, zakonodaje, pripravljenosti žrtve po naznanjanju in sodelovanju v procesu. Kazensko pravo ne bi imelo smisla, če za vsako kaznivo dejanje ne bi bilo določene ustrezne sankcije, zato so v tem delu predstavljene sankcije, ki jih KZ-1 in Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja predvidevata za fizične in pravne osebe. V diplomskem delu je prikazan tudi primerjalni vidik gospodarskih kaznivih dejanj, kakor jih ureja Kazneni zakon Republike Hrvaške, dodatno so primerjana v tretjem poglavju, kjer je govora o interpretaciji gospodarskih kaznivih dejanj s strani Vrhovnega in Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Vključene pa so tudi nekatere odločbe hrvaškega Vrhovnega sodišča.
Keywords: gospodarska kazniva dejanja, statistični podatki, preiskovanje gospodarskih kaznivih dejanj, odločbe Vrhovnega sodišča, odločbe Ustavnega sodišča, hrvaška kazenska zakonodaja 
Published: 02.09.2010; Views: 2235; Downloads: 405
.pdf Full text (2,89 MB)

90.
UREDITEV IN OBDAVČITEV ŠTUDENTSKEGA DELA V SLOVENIJI TER PRIMERJAVA Z IZBRANIMI DRŽAVAMI
Žaklina Kosanec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Obravnavali smo ureditev in obdavčitev študentskega dela v Sloveniji ter slovensko študentsko delo in obdavčitev primerjali z posameznimi tujimi državami. Študentsko delo v Sloveniji ima pomembno vlogo, saj se ga poslužuje večina študentov. Z študentskim delom si študentje nemalokrat olajšajo finančni položaj študija ter si nabirajo praktične izkušnje. Po drugi strani, pa si s tovrstnim delom tudi podaljšajo čas študija. Študentsko delo v Sloveniji ima v primerjavi z izbranimi tujimi državami privilegiran položaj in sicer z davčnega vidika, kakor tudi z vidika plačevanja posameznih prispevkov in zavarovanj. V proučevanih tujih državah (Hrvaška, Avstrija, Nemčija, Velika Britanija) ima besedna zveza študentsko delo drugačen pomen kot pri nas, saj so študentje izenačeni z ostalimi zaposlenimi, s katerimi skupaj tvorijo enoten trg dela. Študentje v tujini za opravljeno delo plačujejo davek na dohodek, poleg tega se jim opravljeno delo šteje v delovno dobo. Po zaključku študija predstavljajo enako konkurenčno delovno silo kot preostali trg dela. Z primerjavo študentskega dela pri nas in v izbranih tujih državah smo ugotovili, da smo ena izmed redkih držav, katera ima študentsko delo urejeno popolnoma ločeno od ostalega rednega zaposlovanja v državi. Primerjava je pokazala tudi, da je davčni vidik in vidik plačevanja posameznih prispevkov ter zavarovanj za študente v Sloveniji ugodnejši, kot so ga deležni študentje v izbranih tujih državah.
Keywords: študentsko delo, ureditev študentskega dela, obdavčitev študentskega dela, študent, agencija za posredovanje študentskega dela, Slovenija, Hrvaška, Nemčija, Avstrija, Velika Britanija
Published: 25.08.2010; Views: 3108; Downloads: 514
.pdf Full text (1,20 MB)

Search done in 0.35 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica