| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


71 - 80 / 99
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
71.
ZAPOSLOVANJE INVALIDOV PO SPREMEMBAH ZAKONA O ZAPOSLITVENI REHABILITACIJI IN ZAPOSLOVANJU INVALIDOV
Borut Sever, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Invalidi pomenijo okoli deset odstotkov svetovnega prebivalstva. Ta delež med Slovenci pomeni približno osem odstotkov prebivalstva. Ker je med invalidi bistveno višja brezposelnost kot med preostalimi prebivalci, sta za to populacijo potrebni posebna regulacija in sistemska ureditev zaposlovanja. Namen diplomskega dela je prikazati sistem zaposlovanja invalidnih oseb, s poudarkom na spremembah, ki jih prinaša Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, skupaj s samo definicijo invalidnosti, razvojem zakonodaje na tem področju in primerjavo z ureditvijo v drugih državah. Slovenska zakonodaja tako v zadnjih letih pri vzpostavljanju sistema zaposlovanja invalidov sledi sodobnim evropskim smernicam in rešitvam. Namen dela je tudi razmisliti o tem, kakšne so prednosti in pomanjkljivosti zdajšnjega sistema, ki ureja in spodbuja zaposlovanje invalidov.
Keywords: invalid, zaposlovanje, delavec, delodajalec, zakonodaja, viri, Slovenija, Evropska unija, Avstrija, Hrvaška, Irska
Published: 16.04.2013; Views: 1571; Downloads: 339
.pdf Full text (548,25 KB)

72.
Parlamentarno nadzorstvo obveščevalnih in varnostnih služb Republike Hrvaške : diplomsko delo univerzitetnega študija
Dejan Lazić, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Parlamentarno nadzorstvo obveščevalnih in varnostnih služb Republike Hrvaške Varnostno-obveščevalne službe so med najbolj občutljivimi subjekti varnostnega sistema. So ključnega pomena pri zagotavljanju varnosti državljanov in obstoja države in njene ureditve. V sodobnih demokratičnih družbah predstavlja usmerjanje in nadzor dela teh služb velik izziv. Ta izziv je danes toliko bolj izrazit, ker sodobna demokratična družba teži k uveljavljanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Varnostno- obveščevalne službe so lahko potencialno vir ogrožanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Da bi zagotovili spoštovanje tega načela, morajo sodobne države zagotoviti ustrezen nadzor nad varnostno-obveščevalnim sektorjem in s tem preprečiti možnost kršitev pravic in zlorab moči. Republika Hrvaška kot kandidatka za vstop v Evropsko Unijo mora upoštevati evropske direktive in smernice. Pri tem mora prilagoditi svojo zakonodajo in politiko. Parlamentarni nadzor ni izjema. Delo vlade mora temeljiti na njeni politiki in sprejeti zakonodaji. Ali delo vlade poteka v skladu z njeno politiko in sprejeto zakonodajo pa nadzoruje parlament kot predstavnik interesov ljudstva. Tako je tudi parlamentarni nadzor orodje ljudstva in parlamenta za nadzor varnostno-obveščevalnih služb.
Keywords: obveščevalne službe, varnostne službe, parlamentarno nadzorstvo, Hrvaška, diplomske naloge
Published: 22.11.2012; Views: 1154; Downloads: 195
.pdf Full text (329,08 KB)

73.
VLAHI V LIKI IN KRBAVI V ZGODNJEM NOVEM VEKU
Rok Batinica, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Vlahi v Liki in Krbavi v zgodnjem novem veku predstavlja kompleksen opis problema vlahov na Balkanu in v točno določenih delih hrvaške Vojne krajine. Vlahi še danes predstavljajo svojevrsten etnični in socialno-ekonomski problem na prostoru Balkana. Z njimi so se in se še danes ukvarjajo predvsem evropski znanstveniki: etnologi, etnografi, jezikoslovci, antropologi, pravniki, zgodovinarji idr. Obravnavani so v različnih nacionalnih zgodovinopisjih, jaz pa sem posebej izpostavil hrvaško in srbsko. S prihodom Slovanov in drugih ljudstev na Balkanski polotok so se pričele intenzivnejše migracije, mešanja različnih ljudstev in nastajanje novih socialno-ekonomskih skupin. V času srednjega veka pa so vpadi osmanskih Turkov pričeli pospeševati migracije tako vlaškega elementa kot tudi drugih. Migracije in mešanje prebivalstva so potekale več stoletij, s tem pa tudi integracija v različne etnije, kjer je imela močan vpliv predvsem vera. Vlahi so že proti koncu 16. in tekom 17. stoletja na področju Like in Krbave predstavljali večji del takratnega prebivalstva. Od zavzetja tega področja s strani osmanskih Turkov leta 1527 do leta 1689, ko so to ozemlje Habsburžani uspeli pripojiti nazaj k Vojni krajini, pa do sredine 18. stoletja se je prebivalstvo velikokrat izmenjalo. Na to področje je bilo poleg vlaškega elementa s prihodom Turkov naseljenih tudi veliko muslimanov, ki so predstavljali večino prebivalstva v naseljih okoli trdnjav. Po porazu Turkov pred Dunajem leta 1683 in do leta 1689 je bilo tedanje prebivalstvo iz Like in Krbave v večini izgnano, področje pa opuščeno. A se je kmalu začelo ponovno naseljevanje, predvsem z vlahi. Muslimani so skoraj popolnoma izginili. Tisti, ki so ostali, so sprejeli katoliško, redkeje pa tudi pravoslavno veroizpoved. Nekaj je bilo tudi Hrvatov, Bunjevcev in ostalih. Popis prebivalstva Like in Krbave iz leta 1712 potrjuje, da je bilo vlaškega elementa na tem področju največ in da se je do takrat že popolnoma udomačil. Nacionalno pa se je tekom stoletij predvsem zaradi vpliva vere asimiliral, preko pravoslavja v srbsko in preko katolištva v hrvaško etnijo. Tako je danes beseda, pomen oziroma ime vlah iz spomina tamkajšnjih prebivalcev skoraj popolnoma zbledela.
Keywords: Vlah, krajišnik, Balkan, Lika in Krbava, Vojna krajina, Hrvaška, Karlovški generalat, Habsburžani, osmanski Turki, pravoslavna vera, katoliška vera, etničnost.
Published: 27.09.2012; Views: 3782; Downloads: 226 
(1 vote)
.pdf Full text (6,57 MB)

74.
OBVEŠČEVALNA IN PROTIOBVEŠČEVALNA DEJAVNOST HABSBURŠKIH DEDNIH DEŽEL OD LETA 1538 DO 1606
Andraž Kamenik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo Obveščevalna in protiobveščevalna dejavnost habsburških dednih dežel med leti 1538 do 1606 predstavlja pregled vsega vedenja o tej temi. V diplomi je zajeto vse od teoretičnih zasnov do čisto praktičnih primerov. Sama naloga je razdeljena na 5 poglavij. Vsako od teh predstavlja eno od pomembnih dejavnikov, ki so vplivali na delo obveščevalcev na terenu. Prav tako je zajet pisni vir, ki nazorno nakazuje izplačila obveščevalcem. Obveščevalci so prejemali velike vsote denarja. S tem denarjem so nekateri ali vzdrževali mrežo obveščevalcev ali zgolj popravljali svoj gmotni položaj. Med obveščevalci najdemo različne sloje prebivalstva in različne narodnosti. Po večini so prevladovali balkanski narodi, ki so bili pod turškim sultanatom. Delo obveščevalcev je bilo zelo odgovorno in nevarno. V nalogi je zajeta tudi protiobveščevalna dejavnost in posledice zajetja tako z ene kot z druge strani.
Keywords: obveščevalna dejavnost, protiobveščevalna dejavnost, vohunstvo, habsburške dežele, Vojna krajina, Hrvaška krajina, Slavonska krajina, dežela Kranjska, dežela Štajerska, dežela Koroška
Published: 17.09.2012; Views: 1283; Downloads: 159
.pdf Full text (7,42 MB)

75.
ZGODOVINSKO PRIMERJALNA ANALIZA KATOLIŠTVA V ČASU (POST)TRANZICIJE MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO
Anja Zelenik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava razlike glede značilnosti in družbene umeščenosti katolištva v Sloveniji in na Hrvaškem. Zgodovinsko-primerjalna metoda je na podlagi zgodovinskih dejstev potrdila naslednje hipoteze: (1) kar zadeva družbeno vlogo katolištva, razlike med slovensko in hrvaško družbo izvirajo že iz časa reformacije, saj je v pretežno katoliški Sloveniji ostalo nekaj »protestantskega duha«; protestantizem je postavil temelje slovenske kulture ter postal prva združevalna prvina narodne identitete, česar na Hrvaškem ne ugotavljamo, saj je ta v času reformacije že imela narodno identiteto in državniško tradicijo; (2) sporna vloga rimskokatoliške cerkve v 2. svet. vojni je v Sloveniji povzročila še večjo polarizacijo in razcepljenost slovenske družbe na klerikalni in liberalni tabor. Ta delitev se kaže tudi v tranziciji. Cerkvi v Sloveniji se še danes očita kolaborantska vloga, kar jo postavlja v slabo luč. V pretežno enotni Hrvaški takšne razcepljenosti ni bilo, saj sta država in cerkev stali na istem bregu; (3) delovanje RKC na Hrvaškem v vojni v 90-ih letih je pozitivno prispevalo k revitalizaciji religije in gradnji nacionalne identitete hrvaškega naroda. Rezultati Svetovne raziskave vrednot (World Values Survey) so potrdili preostali hipotezi: (4) hrvaška družba se je v tranziciji bistveno bolj konfesionalno homogenizirala, saj se je odstotek katoliško opredeljenih zvišal na račun padca pravoslavno opredeljenih in tistih brez konfesionalne pripadnosti, medtem ko se delež katoliško opredeljenega prebivalstva v Sloveniji v tranziciji, če ga primerjamo z obdobjem predtranzicije , ni pomembno spremenil; (5) primerjava slovenske in hrvaške družbe je na različnih nivojih religioznosti pokazala, da so Hrvati bolj zvesti svoji cerkvi, da je bog v njihovem življenju bolj pomemben kot v življenju Slovencev in da so Hrvati pri obisku verskih obredov in molitvi bolj dosledni verniki. Religioznost Slovencev je tako v primerjavi s hrvaškimi sosedi bolj plitka in spada v skupino tistih evropskih držav, ki so bolj sekularizirane.
Keywords: RELIGIJA, KATOLIŠTVO, RIMSKOKATOLIŠKA CERKEV, SLOVENIJA, HRVAŠKA, TRANZICIJA, ZGODOVINSKO-PRIMERJALNA ANALIZA
Published: 12.06.2012; Views: 2196; Downloads: 236
.pdf Full text (671,58 KB)

76.
77.
Od Brionov do Karadjordjeva: čistke v ZKJ
Natalija Gobec, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Obdobje med letoma 1966 do 1972 sta jugoslovansko zgodovino zaznamovali dve obsežni čistki v Zvezi komunistov Jugoslavije in v državno-upravnem aparatu totalitarne države. Na Brionskem plenumu leta 1966 je komunistično vodstvo obtožilo posameznike za nosilce odpora zoper obstoječo družbeno ureditev in jih izključilo iz ZKJ in državno-upravnega aparata. Po likvidaciji centralističnih in dogmatskih teženj je bila v Jugoslaviji odprta možnost za uveljavljanje liberalnejših političnih in gospodarskih reform. V težnjah po boljšem položaju svoje republike v gospodarsko neenakomerno razviti državi so reforme izpostavile nacionalna nasprotja. Na Hrvaškem je več skupin delovalo v smeri zagotavljanja hrvaškega nacionalnega interesa in pri tem pridobilo podporo svojega ljudstva, ki se je razvilo v masovno gibanje, t. i. »maspok«. Pri tem so posegli v privilegije vladajoče strukture, zato jih je ta po 21. seji Predsedstva ZKJ onemogočila z množično čistko znotraj ZKJ, med intelektualci, gospodarstveniki in posamezniki v državno-upravnem aparatu.
Keywords: Zveza komunistov Jugoslavije, čistke, Brionski plenum, Udba, nacionalna trenja, Zveza komunistov Hrvaške, boj za oblast, hrvaška pomlad
Published: 07.11.2011; Views: 1729; Downloads: 127
.pdf Full text (22,25 MB)

78.
ANALIZA ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA IN PODJETNIŠKEGA PODPORNEGA OKOLJA V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM
Violeta Novak, 2011, master's thesis/paper

Abstract: Podjetnica oz. podjetnik je osrednja oseba podjetniškega podjema. Veliko ekonomskih teoretikov je poskušalo, ob upoštevanju različnih teorij in pristopov, opredeliti njeno/njegovo vlogo, značilnosti ter družbeni in ekonomski pomen. Začetki preučevanja podjetnika segajo v prvo polovico 18. stoletja, ko je Richard Cantillon v »Eseju o naravi trgovine« ločil podjetnike od managerjev in jim s tem dodelil različno vlogo v ekonomskem življenju in strokovni literaturi. Kljub različnim opredelitvam podjetnika, ki so jih podali številni teoretiki, v ekonomski literaturi ni zaslediti enotne opredelitve, ki bi na edinstven način povezala vsa akumulirana spoznanja s tega področja. Prav tako v ekonomski literaturi ni podane enotne teorije o podjetništvu. Zgodovina ekonomske misli pomni kar nekaj poskusov postavitve teorije o podjetništvu, ki so vodili v oblikovanje različnih modelov in teorij. V okviru magistrske naloge podrobneje predstavljam stališče eklektične teorije podjetništva, ki so jo razvili Verheul, Wennekers, Audretsch in Thurik (2002). Po mojem mnenju je omenjena teorija najprimernejša glede na razlago in obseg podjetništva, ki ga obravnavam v magistrski nalogi. Spremembe v globalnem okolju, ki smo jim bili priča v drugi polovici 20. stoletja, so imele za posledico prestrukturiranje trga dela, globalne ekonomije in nacionalnih ekonomij. To je »proizvedlo« nove trende, ki so se pojavili tudi na področju podjetniškega sektorja. Vse večje vključevanje žensk v podjetništvo je sprožilo interes raziskovalcev za preučevanje fenomena ženskega podjetništva. Ekonomski teoretiki si še vedno niso enotni glede potrebe po obstoju posebne teorije o ženskem podjetništvu. Zato njihova spoznanja o tem področju temeljijo na različnih vejah družbene znanosti. Žensko podjetništvo je področje, ki ima velik potencial za rast in razvoj nacionalne ekonomije. S tega vidika ga je potrebno obravnavati na ustrezen, spodbujajoč način in ustvariti vse potrebne pogoje za kakovostno eksploatacijo; od politično-pravnih in ekonomskih do socio-kulturnih in tehnično-tehnoloških. Tudi podjetniška politika mora biti zasnovana na podjetnicam spodbujajoč način, njen glavni cilj pa bi moral biti povečanje podjetniške aktivnosti žensk. Bistvenega pomena je, da je podjetniška politika zasnovana v skladu s stopnjo razvitosti gospodarstva, njeni ukrepi pa morajo temeljiti na realnih zmožnostih nacionalne ekonomije. V večjem obsegu so se tako kot moški tudi ženske v Sloveniji začele ukvarjati s podjetniško aktivnostjo po osamosvojitvi od Jugoslavije. Tradicionalni pogled na družbo, slabši položaj žensk na družbenem in ekonomskem področju, problem težjega dostopa do potrebnih virov, pomanjkanje samozavesti, znanja in veščin ter odsotnost podpornih mehanizmov, ki bi upoštevali specifične potrebe podjetnic, so le nekateri izmed razlogov značilno manjšega deleža podjetnic od deleža podjetnikov v podjetniški populaciji. Tudi na Hrvaškem so se ženske začele v večjem obsegu vključevati v podjetništvo po razpadu Jugoslavije, ko so, tako kot v Sloveniji, bili ustvarjeni vsi potrebni pravni in tržni pogoji za podjetništvo, tudi žensko. Tudi v hrvaški podjetniški strukturi močno prevladujejo podjetniki. Na osnovi preučevanih podatkov ugotavljamo, da se razlogi, zakaj je temu tako, ne razlikujejo od razlogov manjše udeleženosti podjetnic v podjetniški strukturi Slovenije. Za razliko od Slovenije, kjer se podjetnice odločajo za vstop v podjetništvo predvsem na podlagi prepoznavanja dobre poslovne priložnosti, na Hrvaškem še vedno obstaja razmeroma podoben delež podjetništva zaradi priložnosti in podjetništva zaradi nujnosti. Temeljni motivi, ki vplivajo na odločitev za podjetništvo, se ne razlikujejo med Slovenkami in Hrvaticami. Oboje se za podjetništvo odločajo predvsem zaradi večje neodvisnosti pri delu in povečanja osebnega dohodka. Prav tako ne obstajajo statistično značilne razlike glede temeljnih motivov podjetnic in podjetnikov v Sloveniji
Keywords: podjetnica/podjetnik, podjetništvo, žensko podjetništvo, podjetniško podporno okolje, podjetniška politika, Slovenija, Hrvaška
Published: 02.11.2011; Views: 3066; Downloads: 443
.pdf Full text (1,99 MB)

79.
80.
URADNA IN DEJANSKA OBDAVČITEV DOHODKOV PODJETIJ V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM
Edi Hočevar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se navezuje na davek od dobička pravnih oseb v Sloveniji in na Hrvaškem. Njegova problematika je vključena v odločitveni proces v modelnem podjetju, ki se odloča o izbiri lokacije za nov proizvodni obrat. V ta namen najprej opisujem vpliv davka na podjetniško odločanje. Nato analiziram davčne predpise v Sloveniji in na Hrvaškem, ter njihov učinek prikažem na teoretičnem primeru. Za zaključek izračunam še efektivno davčno stopnjo v obeh državah v preteklih obdobjih. Na osnovi vseh ugotovitev predlagam z davčnega vidika ugodnejšo državo za investicijo. Raziskave in analize v diplomskem delu so pokazale, da imata Slovenija in Hrvaška podobno vsebinsko strukturo davčne zakonodaje s področja davka od dobička podjetij. Razlike med državama so velike pri vrstah in obsegu davčnih olajšav. Kljub temu, se je razlika v EDS med državama v zadnjih letih zmanjševala. Ker je struktura davčnih olajšav med državama zelo različna, tudi ni mogoče generalno odgovoriti na vprašanje, katera država je z davčnega vidika bolj privlačna za investitorje. Generalno gledano, je struktura davčnih olajšav v Sloveniji bolj naklonjena manjšim podjetjem, na Hrvaškem pa velikim podjetjem. V primeru modelnega podjetja iz diplomskega dela, lahko kot bolj primerno državo za investicijo v nov proizvodni obrat z davčnega vidika, predlagam Hrvaško.
Keywords: davek, dobiček, davek od dobička, podjetniško odločanje, davčne olajšave, investiranje, efektivna davčna stopnja, Slovenija, Hrvaška
Published: 15.07.2011; Views: 2580; Downloads: 228
.pdf Full text (510,96 KB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica